»Samo en piškot sem mu dala.«
»Pri babici pa res ni treba v posteljo ob osmih.«
»Saj sem tudi vas tako vzgajala, pa vam nič ne manjka.«
Odnos med babicami in vnuki je lahko eden najlepših družinskih odnosov. Babica ni mama in prav je, da je njena vloga drugačna. Težava nastane takrat, ko »pri babici je vse dovoljeno« začne spodkopavati pravila, ki jih starši doma težko vzpostavljajo.
In prav tu se pogosto začnejo družinski nesporazumi, pri katerih imajo pravzaprav vsi dobre namene.
1. Na skrivaj dajejo še malo sladkarij
To je skoraj klasika. Starši povedo, da otrok pred kosilom ne sme sladkarij. Čez deset minut babica iz predala potegne čokoladico in zarotniško zašepeta: »Ampak mamici ne bova povedala.«
Za babico je to majhna skrivnost med njo in vnukom. Za starše pa težava pogosto sploh ni čokolada. Bolj jih zmoti sporočilo, da je njihovo pravilo mogoče zaobiti in da je pred njimi nekaj treba skrivati.
Občasna sladica pri babici seveda ne bo porušila vzgoje. Toda če so starši glede določene hrane postavili jasno mejo – še posebej zaradi alergije, zdravstvenih razlogov ali drugih posebnosti – jo je pomembno spoštovati.
Babica je lahko tista, pri kateri je življenje nekoliko bolj sladko, ne da bi morala zato postati zaveznica pri kršenju pravil.
2. Kupujejo stvari, čeprav so starši prosili, naj jih ne
Babica pride na obisk. V roki ima vrečko. »Samo nekaj malega.« V vrečki pa nova igrača, majica, plišasta žival in še nekaj, kar je videla na poti.
Obdarovanje je eden najpreprostejših načinov izražanja ljubezni, zato ni čudno, da številne babice težko pridejo k vnukom praznih rok. Toda staršem se lahko doma že nabirajo igrače, otroci pa se začnejo vsakega obiska veseliti predvsem zaradi vprašanja: »Kaj si mi prinesla?«
Če starši večkrat prosijo, naj daril ne bo toliko, tega običajno ne počnejo zato, ker bi želeli babici odvzeti veselje. Morda preprosto poskušajo otroka naučiti, da obisk ni povezan z novim predmetom.
Babica lahko namesto igrače prinese jagode, skupaj z vnukom speče palačinke ali ga odpelje na sladoled. Čez leta se bo otrok verjetno veliko bolj spominjal tega, kaj sta skupaj počela, kot desete igrače v škatli.
Preberite tudi: Poletni večeri za tri generacije: 7 preprostih idej za skupni čas
3. Pravila spanja nenadoma nehajo veljati
Pri babici se vedno dogaja nekaj zanimivega ravno takrat, ko bi bilo treba v posteljo. Še ena risanka. Še ena igra. Še ena zgodba.
Če vnuki pri babici prespijo le občasno, nekoliko poznejši odhod v posteljo najverjetneje ne bo povzročil velike težave. Toda pri majhnih otrocih lahko precej porušen ritem pomeni utrujenost, razdražljivost in težaven naslednji dan – ki ga nato pogosto rešujejo starši.
Zato je dobro vprašati, katera pravila so staršem res pomembna in pri katerih lahko naredimo izjemo. Morda je pri babici lahko zgodba pred spanjem daljša, ura odhoda v posteljo pa ostane približno enaka.
4. »Rešujejo« vnuka, ko ga starši skušajo nekaj naučiti
Otrok noče pospraviti igrač, mama vztraja, da jih mora. Babici se ga zasmili. »Pusti, bom jaz.« Otrok noče obuti čevljev. Babica že kleči pred njim in mu jih zavezuje. Vnuk noče pojesti kosila. Čez dvajset minut mu babica pripravlja nekaj drugega.
Takšno vedenje skoraj vedno izhaja iz nežnosti. Babica ima več časa, manj vsakodnevne odgovornosti za vzgojo in predvsem zelo malo želje po tem, da bi gledala nezadovoljnega vnuka.
Toda starši morda prav v tistem trenutku otroka učijo samostojnosti, potrpežljivosti ali sprejemanja majhnih neprijetnosti. Včasih je ljubezen tudi to, da otroku ne odstranimo vsake ovire, ampak mu dovolimo ugotoviti, da jo zmore premagati sam.
5. Primerjajo današnjo vzgojo s tisto izpred tridesetih let
»Mi nismo tako komplicirali.« Ta stavek lahko v nekaj sekundah spremeni prijetno nedeljsko kosilo.
Priporočila glede varnosti otrok, prehrane, spanja in številnih drugih področij so se skozi desetletja spreminjala. Starši danes dobivajo drugačne informacije, kot so jih dobivali njihovi starši.
Ko babica reče, da je svoje otroke vzgajala drugače in so »vsi preživeli«, želi pogosto samo povedati, da govori iz lastnih izkušenj. Starši pa lahko slišijo nekaj drugega: da pretiravajo in da njihovim odločitvam ne zaupa.
Obe generaciji se lahko druga od druge veliko naučita. Izkušnje starih staršev so dragocene, hkrati pa je smiselno sprejeti, da se nekatera priporočila spremenijo, ko imamo na voljo nova spoznanja.
6. Vnuku dovolijo nekaj, kar so starši izrecno prepovedali
Ena stvar je nekoliko poznejši odhod v posteljo. Nekaj drugega pa je zavestno ignoriranje jasne odločitve staršev. Če so rekli, da otrok še ne sme uporabljati določene aplikacije, sedeti na sprednjem sedežu avtomobila ali sam oditi nekam, kamor se jim še ne zdi dovolj varno, ni naloga babice, da presodi, da starši pretiravajo.
Tu ne gre več samo za različne vzgojne sloge. Gre za zaupanje. Starši morajo vedeti, da bodo pomembna pravila veljala tudi takrat, ko jih ni zraven. Če tega zaupanja ni, bodo vnuke težje brez skrbi pustili v varstvu – in na koncu lahko prav babica izgubi del časa, ki bi ga sicer preživela z njimi.
Preberite tudi: Dokazano: Babice so v življenju otroka bolj pomembne, kot morda mislite!
7. Pred vnuki popravljajo njihove starše
Mama nekaj prepove, babica pa pred otrokom pripomni: »Joj, kako je tvoja mama stroga.« Oče otroku naroči, naj pospravi za sabo, dedek pa se zasmeji: »Pusti ga, saj je še majhen.«
Odraslim se takšni komentarji lahko zdijo nedolžni, otroci pa zelo hitro opazijo, kadar se odrasli ne strinjajo. Še hitreje ugotovijo, na koga se lahko obrnejo po odgovor, ki jim je bolj všeč.
Če se babica z načinom vzgoje ne strinja, se lahko o tem pogovori s svojim odraslim otrokom takrat, ko vnuka ni zraven.
Ni treba, da se tri generacije strinjajo o vsem. Pomembno pa je, da nesoglasja med odraslimi ne postanejo otrokovo orodje za pogajanje.
Babica ni nadomestna mama – in to je nekaj lepega
Vse to ne pomeni, da bi moralo biti pri babici popolnoma enako kot doma. Prav nasprotno.
Otroci pogosto obožujejo stare starše tudi zato, ker je njihov odnos nekoliko drugačen. Babica ima morda več časa za dolgo igro, dovoli zajtrk v pižami, speče palačinke sredi tedna ali desetkrat zapored prebere isto knjigo.
Razlikovati pa je treba med babičinimi majhnimi privilegiji in spodkopavanjem pomembnih odločitev staršev.
Če starši prosijo, da otrok zaradi alergije ne sme določene hrane, to ni pravilo za kršenje. Če pa babica ob sobotnem obisku dovoli sladico po kosilu, čeprav je doma nimajo vsak dan, je to lahko preprosto del posebnega odnosa med njima.
In tudi starši morajo včasih nekoliko popustiti
Nesporazumi med generacijami niso vedno samo krivda starih staršev. Včasih mladi starši pričakujejo, da bo pri babici prav vse potekalo natanko tako kot doma. Enaka hrana, enak urnik, enaka pravila, enak način pogovora z otrokom.
Toda če ne gre za varnost, zdravje ali res pomembno vzgojno mejo, je morda dobro dopustiti nekaj razlik. Vnuk lahko razume, da pri različnih ljudeh veljajo nekoliko drugačna pravila. Tako kot ve, da se drugače vede v vrtcu, šoli, doma ali na obisku.
Najlepši odnos med tremi generacijami zato verjetno ne nastane takrat, ko se vsi strinjajo o vsem. Nastane takrat, ko starši spoštujejo posebno mesto, ki ga imajo stari starši v življenju otrok, babice in dedki pa spoštujejo dejstvo, da končne odločitve o vzgoji sprejemajo starši.
In če ob tem pri babici občasno pade še kakšen piškot več, kot bi ga doma? Nekatere stvari vendarle sodijo k babicam.