Kot bi trenil, nas starost opomni, da smo prispeli v obdobje, ko nam ura ni več gospodar. Ko nam ni treba več v službo, ko pričnemo svoje naložbe prejemati v obliki pokojnine. Naenkrat imamo obilo prostega časa in marsikdo se znajde na razpotju, kako naprej. Moj moto: aktivno in sproščeno. Naše življenjske celice potrebujejo energijo. Če jih ne bomo polnili, bodo prepuščene propadu. Tega pa si vsekakor ne želimo.
Zame so zrela leta, najlepša leta mojega življenja. Otroci so odrasli, čas vzgoje je za menoj. Postala sem babica, upokojenka z rednim mesečnim dohodkom, ki se je preimenoval v pokojnino. Čas, ko si privoščim vse tisto, za kar v aktivnem delu življenja ni bilo časa.
Podala sem se na pot pisateljice, zato sta ob meni vedno svinčnik in beležka. To pa še ni vse. Sem človek, ki nikoli ne miruje. Želim si aktivne starosti in ne posedanja pred televizorjem ali neumornega čiščenja po stanovanju. Vse v svojih mejah.
Z gibanjem skrbim, da mišice ne zakrknejo, z ustvarjanjem si širim obzorja in krepim sive celice. Opazujem svet okoli sebe, v vsaki stvari iščem delček lepote. Vzamem si čas za prijatelje, na svet zrem z optimizmom in v meni še vedno prebiva otrok, zato mi svet domišljije ni tuj. Všeč so mi miselne igre, križanke, filmi z življenjsko vsebino in še in še bi lahko naštevala. Sem in tja me telo opomni, da nisem nezmotljiva, da previdnost ni odveč. Po vsakem padcu pa se je potrebno pobrati in iti naprej. Če je to vitalnost zrelih let, potem sem na pravi poti.
Vabljeni k sodelovanju!
Želite svojo zgodbo, dogodivščino ali razmišljanje deliti z nami? Pišite nam na elektronski naslov
urednistvo@mojaleta.si in objavili bomo!