Marsikje se ga bo lovilo, tudi ulovilo, bralo dolge obtožnice, kolomone, in na postni torek bo obsodba: »S btom po glavi!« Če kje, pa pustnega vzdušja, zagotovo ne bo v najbolj znameniti stolpnici, sinonimu za vrhunsko novinarstvo, tudi sedežu osrednjega najbolj nakladnega dnevnika, Delo! Črna vdova je ime tej znameniti stolpnici, tam zaposlenim Delovim novinarjem in novinarkam res piše črna, odpuščanje novinarjev je rušenje profesionalnih standardov in ugleda najbolj resnega dnevnika v državi. V prejšnjem sistemu je imel odgovorni urednik Dela status ministra, partija hudo kontrolo, po osamosvojitvi pa je Delo pluraliziralo in demokratiziralo pisanje, in predvsem na račun odlične dopisniške mreže postalo glasnik dogajanja v slehernem kraju v Sloveniji, ogromno teže je bilo na zunanji politiki, sobotna priloga pa dobila status najboljšega branja in odličnih reportaž.
Lastnik se očitno ne spozna na dobre medijske zgodbe, v času ko cveti piar novinarstvo in povprečen naročnik pričakuje novice in komentarje iz svojih krajev, obremenjuje Delovo zgodbo s svetom kapitala. Kaj naj s tem povprečen Slovenec in Slovenka, ki komaj iz meseca v mesec, kaj naj s tem upokojenci, ki radi prebirajo črno kroniko, reportaže in lokalne novice? Res je temu ljudskemu modelu branja sta se približale regionalne Primorske novice in bolj lahkotni Dnevnik. Stik z bralci in bralkami je pri obeh medijih na prvem mestu, oba zaposlujeta nove moči in odpuščanje je beseda, ki ju ta dva medija ne poznata.
Polona Malovrh, Boris Šuligoj, Blaž Močnik, itd., so novinarske legende, ki se jih po nenapisanem pravilu nikoli ne sme odpustiti, v lokalnem okolju pa priljubljenejši pri bralcih in bralkah shiranega Dela kot lokalni politiki. Samo Šuligojeva kolumna Brodet in Škarpena je bila bolj brana od lokalnih občinskih glasil, ti in še mnogi drugi bivši Delovi novinarji in novinarke pa mentorji številnim generacijam mladih novinarjev.
27 odpuščenih novinarjev in novinark v temu paketu pomeni za Delo prej ko slej komedija finita. Osrednji medij, ki je šel s 200 na 130 novinarjev in novinark bo težko preživel, sploh pa s temi 20 stranmi in skoraj brez reklam. Jaz Dela že kako leto skoraj ne berem več, regionalne Primorske novice, na katere smo doma naročeni, pa vsak dan prinašajo kup dobrega branja. Pa še nekaj reklam, članke bralcev s fotografijami, tudi novice za upokojence. Izdajajo tudi informativna brezplačnika s reklamami Goriška in Istra.
Si predstavljate, da bi Primorske novice odpustile legendo Tolminskega dopisništva Nevo Blazetič? Dobrega konja, za katerim se praši se ne zamenja! Bojimo se, da se Stojanu Petriču zgodba s Delom ne bo izšla.