Dobra novica pa je, da lahko z določenimi dejavnostmi pomembno vplivamo na ohranjanje možganskih funkcij. Kognitivni razvoj se namreč ne ustavi v odraslosti — lahko ga aktivno spodbujamo tudi v poznejših letih.
Možgani se učijo vse življenje
Dolgo časa je veljalo prepričanje, da se možgani s staranjem le še slabšajo. Danes vemo, da to ne drži. Zahvaljujoč pojavu, imenovanemu nevroplastičnost, imajo naši možgani sposobnost prilagajanja, učenja in ustvarjanja novih povezav skozi vse življenje.
To pomeni, da vsaka nova dejavnost, učenje ali ustvarjanje spodbuja delovanje možganov in krepi t. i. kognitivno rezervo — sposobnost, da možgani dlje časa ohranjajo svoje funkcije.
Preberite tudi: Intervju s trenerko spomina: "Ukrepati, ko so že nastopile težave, je malo pozno"
Kaj najbolj podpira kognitivno zdravje?
Raziskave kažejo, da na ohranjanje mentalne vitalnosti vpliva več dejavnikov:
Mentalna aktivnost
Redno reševanje nalog, učenje novih veščin ali ustvarjanje pomagajo ohranjati spomin, pozornost in razmišljanje.
Socialna vključenost
Druženje, pogovori in skupinske aktivnosti zmanjšujejo tveganje za osamljenost, ki je pomemben dejavnik kognitivnega upada.
Gibanje
Telesna aktivnost izboljšuje prekrvavitev možganov in vpliva na boljše delovanje živčnega sistema.
Obvladovanje stresa
Dolgotrajen stres lahko negativno vpliva na možgane, zato so sprostitvene tehnike ključnega pomena.
Po podatkih World Health Organization prav kombinacija teh dejavnikov pomembno prispeva k zmanjševanju tveganja za razvoj demence.
Ustvarjalnost kot pot do vitalnih možganov
Posebno mesto med zaščitnimi dejavnostmi ima ustvarjalnost. Umetniške aktivnosti, kot so risanje, glasba ali pisanje, združujejo več pomembnih elementov:
- aktivacijo različnih delov možganov,
- izražanje čustev,
- sproščanje,
- občutek smisla in dosežka.
Raziskave Harvard Medical School kažejo, da ustvarjalno udejstvovanje izboljšuje razpoloženje, zmanjšuje anksioznost in spodbuja kognitivne funkcije pri starejših.
Preberite tudi: Enostavne vaje za spomin: 10 minut na dan za bistrejše misli
Fraktalna risba kot primer učinkovite prakse
Ena izmed zanimivih in dostopnih metod za spodbujanje kognitivnega razvoja je fraktalna risba. Gre za strukturirano risanje vzorcev in njihovo barvanje, ki ne zahteva predznanja, a hkrati aktivira številne možganske funkcije.
Pri fraktalni risbi se spodbujajo:
- koncentracija in pozornost,
- vidno-prostorska orientacija,
- fina motorika,
- načrtovanje in spomin.
Obenem pa deluje tudi pomirjujoče, kar dodatno prispeva k boljšemu počutju.
Majhni koraki, velik učinek
Pomembno je poudariti, da za pozitivne učinke niso potrebne velike spremembe. Že redna, kratka in prijetna aktivnost lahko dolgoročno prispeva k ohranjanju mentalne vitalnosti.
Ključno je:
- da dejavnost posameznika veseli,
- da jo izvaja redno in
- da vključuje aktivno sodelovanje (ne le pasivno spremljanje).
Preberite tudi: 10 pogostih navad, ki pospešujejo razvoj demence
In za konec
Skrb za kognitivni razvoj ni le preventiva pred boleznijo, temveč naložba v kakovostno, aktivno in izpolnjeno staranje.
Možgani potrebujejo izzive, ustvarjalnost in nove izkušnje — ne glede na leta. Prav v tretjem življenjskem obdobju imamo priložnost, da si zavestno ustvarimo rutine, ki podpirajo naše zdravje, dobro počutje in občutek smisla.
Prispevek je pripravila doc. dr. Mihaela Kežman, Zavod Prosum. Mihaela Kežman je doktorica socialne gerontologije, ustanoviteljica Zavoda Prosum, ki vodi delavnice fraktalne risbe, namenjene spodbujanju kognitivnega razvoja, sproščanju in ohranjanju mentalne vitalnosti. S svojim delom želi približati ustvarjalnost kot dostopno in učinkovito orodje za vse generacije, še posebej za starejše. Redno organizira predavanja in praktične delavnice na temo preprečevanja kognitivnega upada.
Spletna stran: https://zavod-prosum.si/
FB stran: Mihaela Kežman – Zavod Prosum