Pred več kot petdesetimi leti sem dobila enega najlepših komplimentov. Nekdo mi je zapisal: "Bila si mi dobra in potrebna kot vsakdanji kruh." Nič posebnega nisem počela, samo bila sem, takšna kot sem vedno. Večkrat premišljujem o tej primerjavi z vsakdanjim kruhom. Dober je, ampak o tem ne govorimo, Jemo ga, vsak dan in se nam zdi to čisto normalno in o tem sploh ne razmišljamo, Šele takrat, ko ga ni, se zavemo, da nam manjka nekaj bistvenega za življenje. Verjetno se nam to dogaja z mnogimi ljudmi, ki jih srečujemo, pa tudi z mnogimi stvarmi. Mnogi ljudje so nam dobri in potrebni kot vsakdanji kruh in se njihove dragocenosti zavemo šele v trenutku, ko jih ni. Ne vzbujajo kakšne pozornosti, nič posebnega nočejo zase, tako da jih včasih morda niti ne opazimo. Pa vendar so za naše življenje res potrebni, kot vsakdanji kruh. Morda ni slabo, če vsak od nas premisli, kdo so ljudje v njegovem življenju, ki so mu potrebni kot vsakdanji kruh, Prepričana sem, da ji ni tako malo, samo odkriti jih moramo.
Zdravnica, publicistka, predavateljica in prevajalka Metka Klevišar kljub upokojitvi še dandanes ostaja aktivna, pomaga ljudem, se z njimi pogovarja in odgovarja na najtežja življenjska vprašanja. Pravi, da bi se o smrti morali bolj pogosto pogovarjati.
Več boste našli tukaj.