Zame je dom tisti koncept topline, sreče in ljubezni, tisti občutek, ko se vrneš domov in si obdan z ljudmi, ki te razumejo, spoštujejo, podpirajo in imajo radi. Dom je prostor, v katerem se počutiš prijetno in varno. In zadovoljna ter srečna sem, da poznam ta občutek.
Zame je dom tisti koncept topline, sreče in ljubezni, tisti občutek, ko se vrneš domov in si obdan z ljudmi, ki te razumejo, spoštujejo, podpirajo in imajo radi.
S svojo družino, sem vse do študija živela v stanovanju. A ob sebi nisem imela le družine, bili so tudi sosedje in najboljši prijatelji. Ker je bil blok, v katerem smo živeli majhen, smo se poznali prav vsi. Imeli smo se radi, spoštovali drug drugega in čutili pripadnost družbi. Po študiju sva se s partnerjem preselila v hišo, ki je bila zelo majhna, skromna, vendar polna ljubezni, sreče in zadovoljstva. Čeprav sem že takrat rekla, da se več nikoli ne bom preselila, je življenje zame napisalo drugačno zgodbo - pred 3 leti sem se ponovno preselila, tokrat v hišo v Prekmurju. In ko pomislim nazaj, da sem se vsa leta selila iz hiše v hišo sem ugotovila, da dom ni prostor, niti stanovanje in ne hiša, še manj pa najbrž tiste vile s petimi spalnicami in devetimi kopalnicami.
Ugotovila sem, da obstajajo mesta, katerim pripada moje srce in da sem obdana z ljudmi, zaradi katerih sem srečnejša.
Dom je moja mami. Ona je tista, ki čuti z mano, ki me podpira v vseh pogledih, pa čeravno niso tisti pravi, ki me posluša, pa čeprav je utrujena, ki mi pomaga, pa čeprav težko. Ona je moje čutenje. Dom je tudi moja hči, njen pogled, ki pove več kot tisoč besed. Ona je tista, ki čuti in dela isto. Ona je moje življenje in moje srce. Dom so tudi moji trije kužki in njihovi razigrani karakterji, ki me znova in znova presenečajo s svojo neizmerno hvaležnostjo. Dom je ležanje na kavču v družbi najbližjih in gledanje romantične komedije s kokicami v roki. Dom so solze sreče in ljubezen, katero gojim do vsega lepega in dobrega.
Dom je občutek, ko pripotuješ v nov kraj, ki te popolnoma očara in ljudje, ki ti z nasmehom vrnejo pogled. Dom je sreča, ki jo občutiš, ko se nagradiš za svoj uspeh. Zame je dom tudi vsak sončni vzhod ter zahod.
Dom je občutek, ko pripotuješ v nov kraj, ki te popolnoma očara in ljudje, ki ti z nasmehom vrnejo pogled.
Dom je tudi čas, ki ga preživim sama s seboj. Čas, ko v tišini ob poslušanju ptičjega žvrgolenja sedim na klopci za hišo, čas, ko se v vroči kopeli namakam po napornem dnevu ter čas, ki ga izkoristim na sprehodu skozi dolga žitna polja. Vse to je moj ''dom''.
Dom je tam, kjer je srce. Dom je tam, kjer živijo spomini. Kjer se počutiš navdihnjeno in varno hkrati. Dom je ljubiti in biti ljubljen.
Pravzaprav lahko živiš v ''škatli'', pa se še zmeraj počutiš doma. Zato se veselim vsakega trenutka, vedoč, da bom nekoč v poznih letih lahko pogledala nazaj, in bo razdalja dolga in široka kot je pogled skozi teleskop, ter rekla, da sem zgradila DOM.
Do naslednjič,
Moderna babi Mojca
Moderno babico lahko spremljate na spletni strani www.modernababi.si in ji sledite na Facebook strani: https://www.facebook.com/modernababi/