Danes, pri svojih dvainštiridesetih, sem se odločila, da je čas zame. Da je čas, da popravim tisto, kar sem storila pred tridesetimi leti in nato kasneje obžalovala vedno, ko sem videla svoj nasmeh.
Imam to smolo, da so moji zobje krivi. Takšni so že od otroštva in zaradi moje napake so del mene tudi sedaj. Ko bi takrat dvanajstletnici nekdo znal prav prišepniti, naj ne dela tega! Ampak, saj veste, nekaj najhujšega je bilo imeti in nositi aparat za zobe. Nekako tako, kot, če si imel očala. Potem si bil »očalar« in »piflar«. Če pa si imel zobni aparat, ni bilo nič drugače. Bil si tarča posmeha drugih otrok. Na tebi (in na tvojih starših) je bilo, kako močan si. Boš popustil pod besedami nekaterih ali boš vztrajal in se jim široko nasmehnil čez par let?
Spominjam se prijetnega ortodonta, do njega je bilo pol ure vožnje iz našega malega mesta. Vedno je bil nasmejan in vedno je znal motivirati. Danes ga ni več, spomin nanj pa ostaja.
Trideset let nazaj še ni bilo fiksnih zobnih aparatov. Dobili smo takšnega, ki si ga lahko snel, kadar si jedel, ko si ga čistil. S sabo v šolo smo nosili posebno škatlico, kamor smo ga shranili, ko je bil čas malice. Moja je bila zelene barve, na začetku je pogosto samevala, kasneje pa je bil v njej vse bolj pogosto moj zobni aparat.
Vedno, kadar sem imela pregled pri ortodontu, so me potem nekaj dni zobje neznansko boleli. Spominjam se, da sem nekoč v spanju dala aparat iz ust in ga nato zjutraj iskala po postelji.
Kmalu sem našla rešitev. Zakaj bi me bolelo, če pa ni potrebno? Aparat je imel rdeče plastično nebo. Razdeljen je bil na več delov, povezovali pa so ga majhni vijaki. Te vijake je ortodont vedno nekoliko zategnil in potem so zobje nekaj dni boleli. Ti vijaki pa so imeli majhno luknjico. Ravno pravšnjo, da si vanjo lahko vtaknil ostro konico šestila. In potem si malce obrnil in zobni aparat ni več bolel. Seveda se je ortodont na naslednjem pregledu čudil, kako to, da so vijaki popustili …
A nekako je šlo, zobje so se ravnali in nasmeh je bil že lepši. Potem pa sem odšla s prijateljicami v kino. Pogovarjali smo se, zbirali so se še drugi in čakali smo na pričetek filma. Med pogovorom z ostalimi otroki sem se nasmehnila in pokazala svoj aparat in ne bom pozabila tega stavka, ki je odjeknil med množico: »Poglejte jo! Aparat za zobe ima,« je v smehu zaklical fant mojih let in s skupino prijateljev, s katero je bil, so se pričeli na ves glas smejati. Prijateljice so me tolažile in ga grdo gledale, a pri meni je bila škoda narejena. Že tako nesamozavestna deklica je tistega nedeljskega dne sklenila, da aparata ne bo več nosila.
Tako malo je včasih potrebno. Pika na i, kot radi rečemo. Za nekoga le stavek, katerega je že naslednji dan najbrž pozabil, danes bi zanikal, da ga je kdaj sploh izgovoril, saj zanj ni bil pomemben in se ga ne spominja več. Za nekoga drugega pa kot udarec, kot klofuta morda. Stavek, ki te zaznamuje, ki te užali, prizadene.
Morda sem kasneje, ko sem postala mamica, svoje otroke tudi zato vedno učila, da naj sočloveku nikoli ne izrečejo besed, katerih sami ne bi želeli slišati.
Nekatere svoje življenjske napake lahko popravimo in upam, da vam bodo moji zapisi o moji poti do lepšega nasmeha v spodbudo, da vas bodo morda motivirali, da jih popravite tudi sami.
Seveda so tudi takšne, ki jih ne moremo popraviti. A za takšne si dovolimo vsaj, da jih ozavestimo in (si) jih oprostimo.
Če se tudi vi soočate s podobno življenjsko napako in bi jo radi popravili, vam sporočam – še je čas! Tukaj pa se skriva vaša rešitev: KLIK!
Preberite celoten potek zdravljenja:
https://mojaleta.si/Clanek/MOJ-NASMEH-Zivljenjska-napaka
https://mojaleta.si/Clanek/MOJ-NASMEH-Reci-siiiiir
https://mojaleta.si/Clanek/MOJ-NASMEH-Korak-naprej
https://mojaleta.si/Clanek/MOJ-NASMEH-Zobni-kamen-karies-in-se-kaj
https://mojaleta.si/Clanek/MOJ-NASMEH-Ko-se-zob-zlomi
https://mojaleta.si/Clanek/MOJ-NASMEH-Presenecenje
https://mojaleta.si/Clanek/MOJ-NASMEH-Prvih-24-ur
https://mojaleta.si/Clanek/MOJ-NASMEH-Prijatelja-spoznas-v-nesreci
https://mojaleta.si/Clanek/MOJ-NASMEH-Milimeter-za-milimetrom
https://mojaleta.si/Clanek/MOJ-NASMEH-Pa-ga-imam
https://mojaleta.si/Clanek/MOJ-NASMEH-Saj-ti-bodo-zobje-itak-kmalu-ven-padli
https://mojaleta.si/Clanek/MOJ-NASMEH-Koncno-na-cilju