Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1990 1. oktober razglasila za mednarodni dan starejših z namenom, da bi se vsako leto na ta dan s posebno pozornostjo razpravljajo o različnih vprašanjih, povezanih s starejšimi ljudmi. V Sloveniji označujemo z besedo starejši, tiste ljudi, ki so stari 65 let in več.
Rekordni proračun vlade, za starejše pa kljub temu ni poskrbljeno
Skupnost socialnih zavodov Slovenije ob letošnjem mednarodnem dnevu starejših, ki ga obeležujemo 1. oktobra, opozarja, da je vlada kljub rekordnemu proračunu spet pozabila na starejše, hkrati pa v zadnjih izjavah v vse bolj oddaljeno prihodnost prelaga tudi težko pričakovano sistemsko ureditev področja dolgotrajne oskrbe.
»Če pogledamo predlog proračuna za naslednji dve leti, je boleče jasno, da vlada za vlaganja v nujno potrebno krepitev zmogljivosti za zagotavljanje storitev za starejše namenja povsem nezadostna sredstva. Čeprav se soočamo s kritičnim pomanjkanjem postelj v domovih za starejše ter pri dostopnosti pomoči na domu in drugih storitev, je že dejstvo, da ne bomo dobili nobenega novega javnega doma za starejše. Več bolnišnic je letos Ministrstvo za zdravje opozorilo, da se soočajo z nepremostljivimi težavami pri urejanju odpustov starostnikov, prav tako smo na to opozorili v Skupnosti, prejeli pa odgovor, da novih zmogljivosti ne načrtujejo, ker bo problematiko rešil zakon o dolgotrajni oskrbi,« je povedal Jaka Bizjak, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. »A zadnje izjave predsednika vlade nakazujejo, da na sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi v tem mandatu ne gre resno računati.«
Skupnost socialnih zavodov Slovenije ob tem ponovno izpostavlja, da je dostopnost storitev dolgotrajne oskrbe ključen razvojni problem slovenske družbe, ki se izredno hitro stara. Raziskave namreč kažejo, da le vsak četrti starostnik, starejši od 75 let, teh storitev ne bo potreboval, pri vsakem desetem pa bodo stroški potrebnih storitev in pomoči poleteli v nebo.
Vlada prelaga breme na svojce
»Hkrati je treba izpostaviti zablodo snovalcev politik na področju dolgotrajne oskrbe, ki napovedujejo, da bodo problematiko rešili z deprofesionalizacijo, s krepitvijo oskrbe znotraj družine in v skupnosti. Dejstvo je, da so tovrstne oblike pomoči učinkovite samo v družbah, ki imajo zelo nizko stopnjo zaposlenosti žensk za polni delovni čas, saj te v večini primerov prevzamejo skrb za ostarele sorodnike. Nasprotno imamo v Sloveniji eno najvišjih stopenj zaposlenosti žensk, kar pomeni, da bo precej manj družin lahko skrbelo za ostarele. Prav tako slovenski starostniki mnogokrat živijo v prevelikih stanovanjih in hišah, kjer jim lahko že malo resnejše zdravstvene težave in nekaj stopnic popolnoma onemogočijo vsakdanje življenje. Ni se mogoče izogniti vtisu, da slovenska država stavi na oskrbo znotraj družine samo zato, ker je to za proračun ugodneje, manj pa jo zanima, če je to primerna rešitev glede na dejanske potrebe starostnikov in zmožnosti njihovih bližnjih,« je še dodal Bizjak.
Starejši predstavljajo skoraj 20 odstotkov prebivalstva Slovenije
Po podatkih Statističnega urada RS je bilo na začetku leta 2019 v Sloveniji 413.054 starejših oziroma prebivalcev, ki so stari in starejši od 65 let. Življenjska doba se daljša, osebe, ki se v tem času rodijo v Sloveniji, lahko pričakujejo, da bodo v povprečju živele približno sedem let dlje od tistih, ki so se rodili pred 25 leti.
Tudi število stoletnikov je iz leta v leto višje
189 prebivalcev Slovenije je bilo po zadnjih podatkih starih sto ali več let, od tega je 161 žensk. Povprečna življenjska doba pa se je v zadnjih 25 letih v Sloveniji za oba spola podaljšala v povprečju za sedem let.
V samo enem letu se je število starejših pri nas povečalo za kar 12 tisoč oseb, kar znaša tri odstotke, še navaja Statistični urad RS.
Starejših je več od otrok
V Sloveniji se povečuje tudi indeks staranja prebivalstva, ki opredeljuje številčno razmerje med prebivalci, starimi 65 let in več, ter otroki, ki so mlajši od 15 let. Ta razkriva, da je na vsakih sto otrok povprečno 131 oseb, ki so stare najmanj 65 let. Leta 2033 naj bi bil indeks staranja v Sloveniji po podatkih iz projekcij prebivalstva EUROPOP2018 že več kot 200; to pomeni, da naj bi bilo prebivalcev, starih najmanj 65 let, dvakrat toliko kot otrok, starih manj kot 15 let.
Vir:
Skupnost socialnih zavodov Slovenije
Statistični urad RS