Ste že slišali za mestne dereze? Ko ceste in pločnike prekrije led, jih preprosto nataknemo na čevlje in ni več nevarnosti, da bi zdrsnili in padli. Tako obljubljajo proizvajalci. Večno nezaupljivi Slovenci seveda dvomimo: je nekaj gume in "mini" žebljičkov dovolj, da nas bodo dereze na ledenih pločnikih obvarovale pred padcem in poškodbami?
Dereze so bolj poznane kot oprema planincev, tudi pohodnikov. Uporabljajo jih gozdarji in mnogi drugi, ki zaradi veselja ali obveznosti hodijo v naravi v zimskih razmerah. Za izdelek so značilne ostre jeklene konice, ki jih z različnimi bolj ali manj enostavnimi sistemi pritrdimo na podplate. Dereze so dokaj preprost izdelek, ki omogoča (in olajša) hojo po pomrznjenem snegu in ledu ter preprečujejo zdrse in nevarne padce.
Toda zima tudi v mestih občasno pokaže svojo moč, ceste in ulice se lahko tako rekoč čez noč spremenijo v drsalnice. Mnogi, zlasti pa starejši, pa tudi drugi, si včasih zaradi strahu pred padcem in poškodbami sploh ne upajo od doma. Uporaba športnih derez z agresivnimi konicami na tlakovanih in asfaltiranih mestnih ulicah zagotovo ni prava rešitev, zato so se proizvajalci domislili mestnih derez. Nekaj takih izdelkov je že na trgu, so zapisali na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije.
Lastnosti mestnih derez
Uporaba derez v mestu je vse kaj drugega kot njihova uporaba v naravi. V mestu moramo od doma po opravkih, v trgovino, banko, na pošto, kar pomeni, da stopamo s poledenelih ulic in pločnikov v zgradbe in potem spet nazaj na cesto. V notranjosti zgradb je hoja z "dodatki" na podplatih seveda težavnejša, lahko je celo nevarna, zato je pomembno, da so dereze tanke, da nam na gladkih talnih oblogah v notranjih prostorih čim manj drsi.
V nekaterih primerih (če smo namenjeni v trgovski center, v katerem bomo prebili dalj časa) pa je najbolje, da dereze za ta čas snamemo, kar pa je mogoče le, če je njihovo natikanje in snemanje dovolj enostavno. Proizvajalci so jih prav zato zasnovali iz prožne gume, kar omogoča, da jih lahko hitro nataknemo in snamemo. Običajno prednji del derez zataknemo na konico čevlja, jih raztegnemo prek podplata in zavihamo okoli pete. Nekatere mestne dereze lahko na obutev še dodatno pritrdimo s prečnim paskom v predelu prstov. Postopek je praviloma dovolj enostaven, da jih "obujemo" kar stoje, le manj spretni in starejši se morajo pri tem usesti, a za natikanje običajno ne potrebujejo pomoči tretje osebe.
Mestne dereze so v primerjavi s športnimi sorodnicami precej manjše, so lahke in jih lahko prenašamo kar v torbici, tako kot dežnik v jesenskih dneh. Za preprečevanje zdrsov in padcev na poledenelih asfaltiranih površinah mestnih središč zadoščajo preprostejše izvedbe derez, ki imajo na predelu podplata manjše jeklene žebljičke ali kovinske spirale. Za hojo po neasfaltiranih površinah, za sprehode po parkih in po rekreacijskih poteh v okolici mesta pa je treba izbrati izvedbe s precej ostrejšimi protidrsnimi elementi (žebljički, kavlji, konice, tudi verige).
Mestne dereze za razliko od športnih, ki so univerzalne velikosti, kupujemo glede na velikost čevljev, ki jih nosimo, kar je razumljivo, če pomislimo na raztegljivosti gume. Priporočljivo je, da vzamemo obutev kar s seboj v trgovino, saj so dimenzije čevljev za različne namene (športna obutev, salonarji) pri isti velikostni številki precej različne.
Mestne dereze prodajajo v nekaterih športnih trgovinah, kupimo jih lahko tudi na spletu, zanje pa bomo odšteli od 15 do 31 evrov.
Previdno na zloščenih kamnitih površinah v zgradbah!
Dereze, ki zagotavljajo še kar varen korak na poledenelih cestah, so lahko nevarne na kamnitih tleh v podhodih, v banki oziroma trgovini, ko stopimo na zloščeno površino in nam lahko zdrsne. Najbolj varno je, da dereze preprosto snamemo, kar pa žal ni vedno mogoče!
Kdaj je najbolj nevarno?
Kritična temperatura je tik pod lediščem. Pri temperaturi minus 10 stopinj je oprijem pri vseh čevljih povsem normalen in ne drsijo. Posebne razmere so tudi takrat, ko na neočiščene površine mestnih ulic zapade tanka plast snega. Nevarnost za padec je takrat še večja, saj ne vidimo, kje pod snegom so skrite ledene plošče.
Nekaj ugotovitev s praktičnega preizkusa
V ZPS še niso testirali mestnih derez, imajo pa ugotovitve naših severnih sosedov, ki so jih preizkušali, ali smo v mestu z derezami na nogah res kaj bolj varni. Njihove izkušnje kažejo, da dereze zagotavljajo le določeno mero varnosti. Najučinkovitejše so pri počasni hoji, ko na tla polagamo celo stopalo. Tak način hoje ni naraven, zato po nekaj sto metrih, ali pa še prej, ko popusti zbranost, uberemo običajni način hoje, in verjetnost, da bomo zdrsnili, se kljub derezam zelo poveča.
Ugotovili so tudi, da za varnost niti ni pomembno, s katero vrsto protidrsnih elementov so opremljene dereze (z žebljički, spiralo, verigo, konicami), ampak je pomembnejše, kje in kako so ti elementi razporejeni po podplatu. Najpomembnejše njihovo sporočilo je, da odsvetujejo vse modele, ki na peti nimajo protidrsnih elementov.
S preizkusi so namreč dokazali, da nam ni pomoči, če z nezaščiteno peto stopimo na led pod kotom 15 stopinj (kot med peto in podlago pri običajnem koraku), pirueta, ki jo povzroči zdrs, se tako rekoč vedno konča s pristankom na tleh. Če se opiramo na blazinico stopala, smo precej stabilnejši, in je več možnosti, da se lahko ob zdrsu še ujamemo.
Med modeli, ki imajo protidrsne elemente po celem podplatu, je kar nekaj takih, ki na ledu slabo "primejo", ali pa sploh ne, kar z drugimi besedami pomeni, da ne zagotavljajo zaščite pred padcem. Pri nekaterih modelih so opozorili tudi na težave pri pritrjevanju derez: nataknemo jih le s težavo ali pa le, če se usedemo. Vsekakor je treba, preden se odločimo za nakup derez, praktično preizkusiti, kako enostavno je njihovo nameščanje.