K sreči se to ne dogaja vedno, včasih pa vendarle. Zdi se tudi, da nekaterim bolnikom, včasih že starim, kar ustreza, da ravnajo z njimi kot z majhnimi otroki. Večina ljudi pa tega noče.
Zase to prav gotovo lahko rečem. Vesela sem, da dobim pomoč, ko jo potrebujem, vse tisto, kar lahko opravim sama, pa rada naredim sama.
Moti me tudi, kadar nekateri začno uporabljati pomanjševalnice. O čajčku, ki naj bi ga popili, o odejici, s katero naj se pokrijejo in seveda še zelo veliko drugih stvari. Morda se rega niti dobro ne zavedajo. Radi so v vlogi odraslega, močnejšega, ki varuje in pomaga šibkejšemu. K sreči ni vedno tako. Zelo pogosto pa občudujem bolnike in invalide, kaj vse zmorejo narediti sami. Včasih se mi zdi, da tudi od zdravih ne bi mogla toliko pričakovati.
Zdravnica, publicistka, predavateljica in prevajalka Metka Klevišar kljub upokojitvi še dandanes ostaja aktivna, pomaga ljudem, se z njimi pogovarja in odgovarja na najtežja življenjska vprašanja. Pravi, da bi se o smrti morali bolj pogosto pogovarjati.
Vsak dan pa svoje prijatelje na družabnih omrežjih razveseljuje z življenjskimi mislimi, ki spodbudijo k razmišljanju o vsakdanu. Zgornjo smo za vas izbrali za današnji dan.
PREBERITE TUDI: Metka Klevišar: GOVORI SE...