Velika skušnjava dedkov in babic je spremeniti situacije, v kateri se znajdejo vnuki, v izkušnje, iz katerih se bodo brez truda nekaj naučili. Ampak življenje ni pravljica in nekaterih lekcij se morajo najmlajši člani družine naučiti na način, ki ni najbolj prijeten.
Za radovednega otroka prepovedi pogosto niso dovolj. Vse hočejo preskusiti sami in šele, ko je izkušnja dovolj boleča, »podviga« ne ponovijo več. Kar ne pomeni, da sedite zraven in gledate, potem pa zmagoslavno izustite: »Saj sem ti rekel, da ne smeš!« Preberite, katere življenjske resnice morajo vnuki spoznati na svoji koži, ne glede na to, kako boleče je to za vas.
Nisi glavni na svetu
Za otroka, ki mu ni treba deliti pozornosti (in ničesar ostalega) z drugimi v družini, je ta lekcija težka. Ampak izogniti se ji ne more. Scenariji so lahko različni. V družino pride še en dojenček in otrok številka 1 ni več glavni. Ali pa eden od članov družine zboli in vsa pozornost se preusmeri nanj. Vaša naloga ni, da poskusite mit o vnuku kot »središču vesolja« ponovno vzpostaviti, pač pa da mu namenite nekaj dodatne pozornosti.
Ne dotikaj se tega! Opekel se boš!
Za večino otrok je blaga opeklina, ki jo dobijo, ko se kljub prepovedi igrajo okrog kamina , dovolj za vse življenje. Velik obliž na rani je šola, ki je nikoli ne pozabijo: Stran od vročih stvari!
Laž ima kratke noge
Poznate otroka, ki se nikoli ne zlaže? Laž je pri majhnih otrocih naravni odziv za samozaščito. Ko rastejo, se počasi začenjajo zavedati posledic, ki jih prinaša preveč laganja, in izkušnja ni prijetna. Na primer, nihče jim ne verjame, tudi ko govorijo resnico. In stalno morajo premišljevati, katero zgodbico so napletli komu, če se ne želijo osramotiti na celi črti (kar niti slučajno ni lahko). Čeprav se morajo lekcije naučiti sami, jim jo dedki in babice lahko malo olajšate. Na primer tako, da jim poveste, kako ste jih »dobili« po prstih, ko so vas ujeli pri lažeh.
Dejanja imajo posledice
Odrasli pravimo: kar seješ, to žanješ. Vnuki se bodo tega naučili po sistemu vzrok – posledica. Skočili bodo v vodo in poskušali splavati: ugotoviti, katera so tista obnašanja, ki jim bodo prinesla ugoden izid oziroma nagrado in katera so tista, ki se bodo končala »grozno«. Tudi tu dedki in babice lahko odigrate pomembno vlogo. Pohvalite, pohvalite in še enkrat pohvalite vnuke za lepo obnašanje in dejanja, ki so prijazna, velikodušna, nesebična… skratka taka, zaradi katerih ste lahko ponosni nanje.
Življenje ni pošteno
Lekcija je najtežja in za vnuke najbolj boleča, hkrati pa tudi tista, ki jo najteže razumejo. Zakaj? Zato, ker se v življenju hitro zgodi, da smo kaznovani po krivici. Delamo dobro, pa jih dobimo »po nosu«. Obnašamo se lepo, pa smo izigrani. Velik del tega, kar v življenju počnemo, je odvisno od subjektivne »milosti« okolice. Poštenost je relativna. Vnuku lahko pomagate s svojimi izkušnjami in modrostjo, zaradi katerih bo ne-fer izkušnje laže spremenil v priložnost za osebnostno rast.