Nikoli ni namignil, da bi se želel ljubiti. Janji se je to sicer zdelo malce čudno, toda s tem se ni obremenjevala. Če bi mu kaj rekla, bi nemara mislil, da se želi ljubiti. Tako pa je raje molčala.
Minilo je dobrih štirinajst dni, odkar se je Tomaž pogovarjal z Leonom. Od takrat se je marsikaj spremenilo. Nekoč sta spet odšla zjutraj na kavo.
»Nič nisi povedal, kako stojijo razmere doma,« je pričel Leon.
»Doma je isto, le da se ne obremenjujem več,« mu je povedal Tomaž.
»Je pa vseeno nekaj novega v tvojem življenju. Nekaj nasmejan se mi zdiš,« je ugotavljal Leon.
»Spoznal sem prijetno žensko,« je naravnost povedal Tomaž.
Leon se je zresnil in odkimal: »Si prepričam? Veš, kaj delaš?«
»Verjemi, prepričan sem. Tako naprej ne gre več. In dobro vem, da se Janja ni pripravljena spremeniti. Shujšati je poskušala že najmanj trideset krat, pa ji nikoli ne uspe, telovaditi je pričela že stokrat in je vedno odnehala že naslednji dan. Vsega se loti, pa pri nobeni stvari ne zdrži, nima volje, vseeno ji je. Naveličal sem se poslušati njeno stokanje, naveličan sem gledati žensko pri enaintridesetih, ki je popolnoma zapuščena, ki se ne veseli dneva, ki nima več energije in ki ves dan samo zeha po stanovanju in se preklada sem ter tja. Naveličal sem se opravljati gospodinjska dela, vzgajati sina sam in vse dni delati, da lahko potem vsak večer pred televizijo je svoj najljubši čips. Dovolj imam, zaslužim si več,« je vrelo iz Tomaža.
Leon je kimal, nato je resno rekel: »Razumem te!«
Tistega dne po končani službi, sta se z Moniko spet dobila. Počakal jo je pred firmo. Monika je prišla v firmo, kjer je delal pred slabim letom. Sprva je sploh ni opazil, kasneje pa jo je večkrat zasledil med odmorom za malico. Imela je srednje veliko postavo, do ramen dolge črne lase in bila je vedno urejena in nasmejana. Ko jo je prvič povabil na pijačo, je imel tremo. Privolila je in že takoj prvič ji je povedal, da je poročen, da ima sina. Vse bolj redno sta začela skupaj zahajati na pijačo, kmalu ji je povedal vse o njegovem zakonu, ki je bil le še na papirju. Monika ga je poslušala in ga razumela. Sprva mu je svetovala, naj se z ženo pogovori, naj poskuša rešiti zakon. Toda bilo je brez pomena. Čez čas se je Tomaž zaljubil vanjo in ji to tudi povedal. Monika mu je zaupala svoja čustva. Tudi ona je do njega nekaj čutila.
Tistega dne je bil nervozen. Ko je prišla Monika pred firmo, sta se odpeljala z njegovim avtom v restavracijo. Odšla sta na kosilo.
»Ločil se bom,« ji je povedal.
»Žal mi je,« je bila odkrita.
»Hočem biti s tabo,« je dejal in jo prijel za roko.
Molčala je.
»Si ne želiš tega?« je vprašal.
»Si prepričan, da me ljubiš? Sem morda le odrešilna bilka?« je vprašala.
»Prepričan sem, Monika,« je bil gotov.
»Ji boš povedal za naju?« jo je zanimalo.
»Še danes, ko pridem domov,« je dejal.
Tokrat je bil doma že sredi popoldneva. Janja je pred hišo brala revijo.
»Kosilo imaš na štedilniku,« mu je zaklicala, ko ga je zagledala.
»Je Darko doma?« je vprašal.
»Ne vem, kje je,« je skomignila z rameni.
Odšel je v hišo, kosila se ni dotaknil, ni bil lačen. Čakal je le, da bo njegov sin odšel spat in da se bo pogovoril z Janjo, ji povedal, da je konec bede v kateri je vztrajal osem let.
Zvečer se je Janja izpred hiše preselila na kavč v dnevno, prižgala je televizijo. Tomaž je naredil s sinom nalogo, ga pospremil do sobe, kjer je mali legel v posteljo. Tomaž je sedel na rob njegove postelje.
»Darko, vedi, da mi pomeniš veliko,« mu je rekel.
»Saj vem, očka,« je prikimal sin in zaprl oči.
Počasi je odšel do dnevne, kjer je bila Janja. Na pol je že dremala. Sedel je na kavč in se zazrl vanjo.
»Janja, pogovoriti se morava,« je pričel resno.
»Aha?« je zavzdihnila.
»Drugo imam,« je naravnost ustrelil.
Takoj je bila budna. Skočila je pokonci in ga presenečeno gledala.
»Rad bi se ločil,« je povedal.
»Kaj? Zakaj? Kako? Mar nisi srečen? Me ne ljubiš več? Kaj sem naredila narobe?« je hitela.
»Saj to. Le kaj bi lahko naredila narobe, kaj?« se je ironično nasmehnil in jo gledal. Nič, prav nič ni začutil.
»Tomaž, pogovoriva se. Le kaj bodo rekli ljudje? Oh, moj bog, kaj bodo rekli?« se je prijela za glavo.
»To te skrbi? Kaj bodo rekli drugi?!« je bil presenečen.