O kresi se dan obesi

V juniju je žito v polnem klasju, kmalu bo zrelo za žetev. Sonce in zemlja sta na višku svojih moči. Toda vročina sonca se lahko prevesi v sušo, dež v točo, veter v nevihto, ki lahko pobije rast, ki jo je v deželo priklical Zeleni Jurij.

V tem odločilnem času zorenja žita so stari poganski narodi slavili največji praznik sončnega božanstva. Sončni bog je v času svoje največje moči nosil ime Kresnik.

O kresi se dan obesi – pravi star pregovor. V predkrščanski dobi je 24. junij veljal za dan sončnega obrata in tako je v ljudskih šegah ostalo do danes. Kresna noč je noč med 23. in 24. junijem, kljub dejstvu da je 21. junij uradno prvi dan poletja. Kljub kraljem, papežem in cesarjem, ki so spreminjali koledar, je kresna noč ostala nepremakljiva. Kresovanje, kot ljudski praznik, se je pri nas najdlje ohranil v Beli krajini. Še danes po belokranjskih vaseh hodijo kresnice, v belo belokranjsko nošo oblečene žene in dekleta. Vsaka hiša v vasi jih spoštljivo sprejme in v vsaki hiši jih čaka darilo s praznične mize.

"Hvala lepa na tem daru, ki ste nam ga darovali! Daj, Bog, Marija, daj dobro leto!" se zahvalijo kresnice in želijo radodarni hiši vse najlepše. Kresnice tudi hodijo po poljih, prepevajo in prosijo za dobro letino. Ko pridejo h kresnemu ognju, ob katerem je zbrana vsa vas, v pesmi priznajo, da so utrujene. "Me smo nocoj malo spale, ki smo polja varovale ..."

Kresni ogenj, ki na kresni večer gori na hribu blizu vasi, ni izgubil svojih davnih čarov in moči. Skakanje čez kres pomaga do dobrega zdravja. Ogenj, ki vse očisti, varuje tudi pred boleznijo. V kresnem času nabrane cvetice dobe čarodejno moč. Drobna, skromna marjetica ima toliko sončne moči v sebi, da lahko odžene nevihto. Marjetice so zato nabirali v kresnem času, jih sušili in pred nevihto metali na ogenj. V skrivnostni kresni noči ima praprotno seme skrivnostno moč - naredi človeka nevidnega in mu da sposobnost, da razume govorico živali. Na kresno noč tudi "zakladi cvetijo" - zlati in modri plameni kažejo mesto zakopanega zaklada. V kresni noči je tudi mogoče priklicati vraga in se dogovoriti z njim za mernik cekinov ... Pri tem pa je treba biti previden! Okrog sebe je treba z leskovo šibo zarisati ris – krog. Ko pa pride vrag, je treba vztrajati v risu. Tisti, ki bi pobegnil iz risa, bi ga pa zares "rag vzel".

Če so skrivnosti najskrivnostnejše noči v letu še tako številne in še tako stare, je vendar najpomembneje, da kresni ogenj še danes združuje slovenske vasi v skupnem praznovanju, skupnem veselju in skupni prastari kresni pesmi, ki prosi, da bi tri tičice prinesle v vas klasek od pšenice, jagodo od grozdja in zdravje in veselje, da bo naše selo, naše selo zdravo in veselo.