Mednarodna zveza proti raku (UICC), katere člana sta tudi Onkološki inštitut Ljubljana in Zveza slovenskih društev proti raku, že šesto leto 4. februarja organizira Svetovni dan proti raku, ki letos poteka pod geslom Preženimo mite o raku! Svetovni dan raka je namenjen ozaveščanju prebivalstva, politikov in strokovne javnosti o pomenu raka za sodobno družbo. Vsako leto izberejo za geslo enega od ciljev Svetovne deklaracije o raku, letos ponovno petega, ki se glasi: Pregnati je treba napačne predstave in mite o raku.
In na katere zmotne predstave o raku letos opozarjajo na svetovni ravni?
1. O raku se ni treba pogovarjati
Ni res! Čeprav je pogovor o raku dokaj nehvaležna tema, pa je o tej bolezni potrebno govoriti ter s tem širiti informacije o njenem zdravljenju ter nuditi podporo vsem bolnikom in njihovim svojcem. Večino ljudi diagnoza rak pretrese, v njih se prebudijo občutki strahu, jeze, krivde ali osamljenosti … Pogovori s partnerjem, družinskimi člani, prijatelji in kolegi lahko pozitivno vplivajo na psihično stanje bolnika. Prepogosto pogovor o raku še vedno ostaja tabu tema, nemalokrat pa se celo zgodi, da so bolniki stigmatizirani v družbi oz. diskriminirani, zato se tudi nekateri odločijo diagnozo obdržati zase.
2. Simptomi in znaki raka niso vedno očitni
Simptomi in znaki začetne bolezni so praviloma neznačilni, zato jih pogosto pripišemo kakšni drugi, manj nevarni bolezni. Če pa kakršnekoli neobičajne težave trajajo dlje kot dva tedna, se je treba posvetovati z izbranim zdravnikom. Večinoma ne bo šlo za resno bolezen, vendar naj zdravnik presodi, za kakšno bolezen gre.
Na možnost, da lahko gre za raka, je treba pomisliti ob pojavu katerega od naslednjih opozorilnih znakov: spremembe pri odvajanju vode in blata, rana, ki se ne celi, neobičajna krvavitev iz katerekoli telesne odprtine, zatrdlina v dojki ali katerem koli drugem delu telesa, težave pri požiranju, opazna sprememba kožne bradavice ali pigmentnega znamenja, dražeč kašelj ali hripavost.
3. V zvezi z rakom ni mogoče prav nič narediti
Veliko rakov, ki so bili vzrok smrti v preteklosti, je danes mogoče uspešno preprečiti ali vsaj učinkovito zdraviti.Za preprečevanje raka je pomemben zdrav življenjski slog, zato so pomembni vsi programi, ki spodbujajo zdrav način življenja. Nekajenje, zmernost pri pitju alkoholnih pijač, redna telesna dejavnost in vzdrževanje normalne teže ne varujejo le pred rakom, ampak pred vsemi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. K preprečevanju raka prispevajo še zdrava delovna mesta, zmerno sončenje in preprečevanje vseh okužb, ki so povezane z rakom. Pri vseh teh prizadevanjih pa mora posamezniku pomagati država z upoštevanje zdravja v vseh politikah in vzpostavljanju programov, ki posameznika podpirajo na poti k zdravemu življenjskemu slogu.
4. Nimam pravice do zdravljenja raka
Vsi ljudje imajo pravico do dokazano učinkovitega zdravljenja raka. Na svetovni ravni še posebej, pa tudi med evropskimi državami so razlike v dostopnosti do učinkovitega zdravljenja, kar se kaže tudi v različnem preživetju bolnikov z rakom. Ne glede na možnosti posameznih držav pa mora biti osnovno vodilo bolnikom lajšati trpljenje in jim omogočiti najboljše zdravljenje, ki je v danih razmerah mogoče.
Še več informacij najdete tukaj.