Pariz po gurmansko

Ko smo zapuščali Brnik je snežilo, zato naju je sonček na letališču Charles de Gaulle toliko bolj razveselil. Ker je bil najin potovalni proračun precej skromen, sva se v center Pariza podali kar z vlakom RER B, iz katerega sva nato prestopili še na metro številka 1 in čez kako uro od pristanka na letališču sva že sedeli v prijetni pâtisserie (francoske pekarnice, polne odličnih slaščic in prigrizkov) v bližini Sene in Notre Dama. Kot se za dve ženski, katerima se nikamor ne mudi spodobi, sva si za uvod v najino dogodivščino privoščili kapučino in jagodno tortico. Že prva je bila odlična!

Za naslednje dni je bila vremenska napoved precej kisla, tako da sva se takoj, ko sva poskrbeli za ustrezen nivo sladkorja v krvi, napotili v park na otočku na reki Seni, po veliko dozo vitamina D in preprosto uživanje v dejstvu, da sva v Parizu. Klopce se sicer nisva naveličali, ampak veličastni Notre Dame, slavna Sorbona, Panteon in druge znamenitosti v tem okolišu so naju le prepričale, da se podava na prvi sprehod po pariških ulicah. Spotoma sva zavili še v čokoladnico poizkusit slavni francoski nugat, nakupili francoske sirčke in ovčje maslo ter seveda bagete, nato pa se počasi odpravili poiskat najin apartma.

Z natisnjenim zemljevidom voznih linij metroja in mestnega vlaka so bili najini prihodnji dnevi v Parizu nadvse nestresni in izkoriščeni. Kupili sva si vsaka po en komplet desetih vozovnic, ki veljajo na vseh linijah metroja in tudi na vlakih znotraj ožjega mestnega središča (komplet stane dobrih 13 evrov, z isto vozovnico pa lahko tudi prestopaš med različnimi linijami v okviru ene poti) in te so povsem zadostovale, da sva si ogledali ves Pariz. V praksi to izgleda tako, da ob prihodu na (ponavadi podzemno) postajo poštemplaš vozovnico in čez kakšno minuto, dve te metro že pelje proti tvoji ciljni destinaciji, kjer si v pičnih nekaj minutah. Ker so znamenitosti v Parizu zelo zgoščene, si jih lahko večino nato ogledaš peš.

Kaj vse sva si privoščili midve? En cel dan je bil namenjen očarljivemu in nekoč umetniško-boemskemu, danes pa predvsem turističnemu Montmartru, hribčku z osupljivo Sacré Cœur, ki je najvišja točka Pariza in kjer ne manjka priložnosti za nakup daril, odličnih kavarnic in restavracij, pa tudi uličnih slikarjev, ki želijo kaj zaslužiti s portreti mimoidočih. Na poti nazaj sva se sprehodili še po ulici Pigalle, polni nočnih klubov, se ustavili v zanimivem muzeju erotike in si ogledali Moulin Rouge, v katerem domuje najslavnejša kabaretna predstava na svetu. V naslednjih dneh sva se potepali še po aveniji na elizejskih poljanah, ki se prične pri Napoleonovem slavoloku zmage in je polna pregrešno dragih butikov in trgovinic, se povzpeli na Eifflov stolp, obiskali Miki Miško v Disneylandu in si ogledali zbirko del impresionistov v galeriji d'Orsay ter slavno Mona Liso ter druge umetnine v muzeju Louvre. Namig: vstop v slednja dva je prost vsako prvo nedeljo v mesecu.

Predvsem in v največji meri pa sva si v romantičnem Parizu vzeli čas za odkrivanje odličnega vzdušja in okusov v pariških kavarnah, pekarnicah in slaščičarnicah, preizkušanje pisanih makronov, omamnih rogljičkov, slastnih quichejev, božanskih tortic ... Za uživanje v večerih ob kozarčku francoskega vina, sira in zvokih Edith Piaf. Za nasmeh harmonikarju, ki ti polepša vožnjo z metrojem in že jutru doda francoski šarm. Za dihanje utripa ulice, ki je v Parizu tako živa, sproščena in neomejena.