V pripravi je strategija dolgožive družbe
Demografske spremembe so poleg potrebnih sprememb sistemov socialne varnosti (pokojnine, dolgotrajna oskrba, zdravstvo) povezane tudi z drugimi družbenimi spremembami. V ta namen bo pripravljena celovita strategija, s katero se bo določil okvir in podlage za organizirano odzivanje na aktualne demografske procese. V letu 2016 bo pripravljena strategija dolgožive družbe. Temeljila bo na celoviti analiza aktualnega demografskega stanja in prihodnjih gibanj, ki jo bo pripravil UMAR, ki zagotavlja aktivno in zdravo staranje ob upoštevanju načela medgeneracijskega sodelovanja in solidarnosti in strategija migracij v povezavi z razvojem trga dela, so pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Pokojnine
Pokojninska reforma iz leta 2013 še naprej kaže pozitivne učinke, vendar pa ne zagotavlja dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema po letu 2023.
Kot podlaga za razpravo o možnih načinih zagotavljanja dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema in ustrezne ravni pokojnin so bila v aprilu 2016 predstavljena strokovna izhodišča za prilagoditev pokojninskega in invalidskega zavarovanja (t.i. Bela knjiga o pokojninah) ter predložena v razpravo strokovni in širši zainteresirani javnosti ter socialnim partnerjem. Bela knjiga vsebuje nabor možnih ukrepov, podprtih z izračuni in simulacijami učinkov, ki bi lahko zagotovili dolgoročno javnofinančno vzdržnost pokojninskega sistema in dostojne pokojnine tudi po izteku prehodnega obdobja iz reforme 2013. Poudarek bo dan tudi proučitvi ustreznosti stimulacij za vključitev v II. steber pokojninskega zavarovanja ter k okrepitvi vloge prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja pri zagotavljanju primernega dohodka večine bodočih upokojencev.
Na podlagi javne razprave bo vlada pravočasno sprejela zakonske rešitve, ki bodo, z namenom zagotavljanja dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema in ustrezne ravni pokojnin, omogočile implementacijo novih ukrepov po izteku prehodnih obdobij.
Z namenom večje delovne aktivnosti starejših so od začetka leta 2016 na voljo finančne spodbude delodajalcem za zaposlovanje starejših brezposelnih oseb (Zakon o interventnih ukrepih na trgu dela) ter dodatne spodbude starejšim zaposlenim za ostajanja starejših v zaposlitvi tudi po izpolnitvi pogojev za pokojnino ter nove možnosti za fleksibilnejši prehod iz delovne aktivnosti v polno upokojitev (novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju).
Poleg tega je s ciljem odprave vzrokov za nizko delovno aktivnost starejših in njihovo pogosto dolgotrajno brezposelnost v naslednjem srednjeročnem obdobju v pripravi dokument s celostnim naborom ukrepov za odpravo ovir za zaposljivost in zaposlenost starejših, ki temeljijo na uvodni analizi stanja in razlogov za nizko delovno aktivnost starejših. Predlog ukrepov bo pripravljen aprila 2016. Na podlagi odzivov iz javne razprave in opravljenih zunanjih analiz (OECD, Univerza na Primorskem) je začetek izvajanja ukrepov predviden v drugi polovici leta 2016.
Dolgotrajna oskrba
V letu 2016 bo vlada sprejela in posredovala v Državni zbor predlog zakonske ureditve dolgotrajne oskrbe in osebne asistence, ki bo omogočila, da se bodo storitve in prejemki za osebe, ki so zaradi starosti ali drugih razlogov dolgotrajno odvisne od tuje pomoči, organizirale bolj kakovostno, učinkovito, racionalno in posebej prilagojeno tej skupini uporabnikov. Zakon bo dal podlago za celovito obravnavo uporabnikov, podlago za hitrejši razvoj skupnostnih oblik pomoči, in večji poudarek preventivnemu preprečevanju dolgotrajne odvisnosti od pomoči.
S tem bo zagotovljeno obvladovanje rasti stroškov teh storitev, da ne bodo naraščali linearno z večanjem skupine uporabnikov, kot bi v primeru ohranjanja sedanjega modela zagotavljanja zdravstvenih in socialnih storitev. Z definicijo košarice storitev za dolgotrajno oskrbo in s prilagajanjem izvajalskih modelov s ciljem doseganja večje deinstitucionalizacije in spodbujanjem samostojnega bivanja na domu ter z vključevanjem širokega nabora izvajalcev od nevladnega, preko državnega do zasebnega sektorja, bomo zagotavljali storitve v bolj racionalni integrirani obliki in aktivno vključevali posameznike in organizacije iz okolja v izvajalsko mrežo dolgotrajne oskrbe. Tako vzpostavljen sistem bo omogočal bolj racionalno pomoč večjemu številu uporabnikov v okviru sedaj razpoložljivih sredstev, večjo motivacijo posameznikov in družin za preprečevanje odvisnosti in vključevanje v pomoč.
Nov način organizacije in financiranja dolgotrajne oskrbe bo tudi omogočal bolj jasno spremljanje stroškov za te namene, po vzpostavitvi sistema pa se bo dolgoročno zmanjšala obremenitev zdravstvenega sistema ter obremenitve socialnega sistema z institucionalno obravnavo.