Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Ministrstvo za zdravje (MZ) predstavljata evropsko povezavo imenovano »Nutrivigilanca«, s katero bodo v prihodnje poleg običajnih priporočil in osveščanj glede varnega uživanja prehranskih dopolnil še dodatno prispevali k varnosti potrošnikov. Na NIJZ bodo tako vzpostavili sistem za sprejemanje in prepoznavanje možnih škodljivih učinkov v povezavi s prehranskimi dopolnili ter s tem pomagali pri preprečevanju neželenih dogodkov.
Prehranska dopolnila so zgoščeni (koncentrirani) viri hranil ali drugih snovi, ki imajo hranilni ali fiziološki učinek in so namenjena dopolnjevanju običajne prehrane. Tržijo se v obliki tablet, kapsul, praškov, tekočin in drugih oblik tako, da se jih lahko uživa v odmerjenih majhnih količinskih enotah. V Sloveniji morajo biti prehranska dopolnila označena skladno s Pravilnikom o prehranskih dopolnilih.
Pomemben dokument, ki ureja področje varnosti živil je tudi v letu 2015 sprejeta Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025.
»S tem smo dobili strateški okvir za številne ukrepe in aktivnosti za izboljšanje prehranskih navad prebivalcev, njihovo osveščanje in informiranje tudi na področju varnih živil. Prehranska dopolnila pa so živila in kot vsa živila, ki se tržijo, morajo biti varna,« je povedala vodja Sektorja za obvladovanje nalezljivih bolezni, hrano in okolje na MZ dr. Marjeta Recek in dodala, da gre za eno od osnovnih zahtev živilske zakonodaje, ki se preverja v okviru uradnega nadzora Zdravstvenega inšpektorata RS. Preverjanje sestave, označevanja in predstavljanja prehranskih dopolnil se izvaja z inšpekcijskimi pregledi pri proizvajalcih, uvoznikih in distributerjih. Skladnost in varnost izdelkov se preverja tudi z analizami vzorcev.
Uživanje prehranskih dopolnil ima lahko neželene posledice
Določeno živilo, hranilo ali snov v živilu lahko kljub nadzoru pri posamezniku povzroči neželene učinke, bodisi zaradi narave snovi, visokih vsebnosti snovi, onesnaženj ali zaradi prekomerno zaužitih količin (odmerkov).
»To je toliko bolj verjetno pri tistih živilih, pri katerih so hranila oziroma snovi v bolj koncentrirani obliki, to pa velja prav za prehranska dopolnila. Prehranska dopolnila se lahko uporabljajo za uravnavo prepoznanega pomanjkanja ali vzdrževanja zadostnega vnosa določenih hranil. Prekomeren vnos hranil v daljšem časovnem obdobju je lahko škodljiv in vodi v neželene učinke in je povezan prav s prehranskim vnosom preko prehranskih dopolnil ali obogatenih živil oziroma z njihovo kombinacijo,« je opozorila dr. Urška Blaznik z NIJZ.
Poleg običajnih hranil (vitaminov, mineralov, aminokislin, maščobnih kislin) so sestavine prehranskih dopolnil pogosto tudi rastline ali njihovi izvlečki. Pri razvrščanju izdelkov z rastlinami med živila ali zdravila je treba upoštevati smernice Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), ki kot enega od meril pri opredelitvi izdelka upoštevajo tudi varnost posamezne rastline. Rastline, ki so v prehranskih dopolnilih, imajo lahko dolgo zgodovino uporabe v obliki čajev ali začimb in za krajša časovna obdobja, zelo malo pa je znanega o varnosti ter tveganjih in koristih zaužitih koncentriranih oblik teh rastlin (npr. izvlečkov), in njihovem daljšem jemanju. Zato je še toliko bolj pomembno, da se tako nosilec živilske dejavnosti kot uporabnik zavedata, da je pojav neželenih učinkov tudi ob uporabi izdelkov iz (zdravilnih) rastlin verjeten in možen.
Za dvig osveščenosti in informiranosti uporabnikov, nosilcev živilske dejavnosti ter pristojnih institucij v Sloveniji in Evropski uniji so se na NIJZ ob koncu leta 2014 pridružili evropski povezavi imenovani Nutrivigilanca.
»Povezava je namenjena prepoznavi novih tveganj, predvsem glede uživanja prehranskih dopolnil, obogatenih živil in novih živil in jo koordinira francoska Agencija za hrano, okolje in zdravje na delovnem mestu ANSES. Povezavo je spodbudilo kar nekaj dejavnikov - porast ponudbe in uporabe prehranskih dopolnil v zadnjih letih, prisotnost fiziološko aktivnih snovi v prehranskih dopolnilih, posamezna poročila o registriranih škodljivih učinkih pri ljudeh predvsem v povezavi s prehranskimi dopolnili in za prehranska dopolnila relativno enostaven vstop na trg v večini držav EU,« je povedala dr. Urška Blaznik z NIJZ in dodala, da izmenjava informacij vključuje osveščanje in opozarjanje na možne škodljive ali neželene dogodke/učinke ter poročanje o njih. Temelji na prostovoljnem poročanju vseh deležnikov - uporabnikov, nosilcev živilske dejavnosti (proizvajalcev, trgovcev) in tudi zdravstvenega osebja o opaženih neželenih učinkih oziroma dogodkih ob normalni uporabi ali ob zlorabi določenega živila. Poročanje poteka z izpolnjevanjem, posebej v ta namen oblikovanega obrazca, ki je dostopen na spletnih straneh NIJZ. Obrazec zagotavlja anonimnost uporabnika, pri katerem je bil opažen neželeni dogodek, hkrati pa so zahtevane informacije dovolj natančne, da se opredeli nivo tveganja za zdravje.
Nutrivigilanca je tudi priložnost za učinkovito mreženje na področju problematike prehranskih dopolnil od krovnega MZ, Zdravstvenega inšpektorata RS, NIJZ, Centra za zastrupitve (UKC Ljubljana) in JAZMP, ki poudarja pomen hitrega pretoka informacij v primerih, ko so v prehranskih dopolnilih prisotne snovi, ki imajo farmakološko delovanje in jih lahko najdemo tudi v zdravilih. Informacije pridobljene v okviru nutrivigilance bodo tudi v pomoč pri dopolnjevanju podatkovne zbirke o toksičnem delovanju zdravil, drog, kemikalij, fitofarmacevtskih sredstev, strupenih rastlin, gob in živali, ki jo poleg Registra zastrupitev Republike Slovenije vodijo na Centru za zastrupitve (UKC Ljubljana).