Zgodba govori o tem, da se je nekega dne v časopisu pojavil oglas: »Oddamo stare starše, ker ju ne potrebujemo. Stara sta 68 in 72 let. Če kdo želi imeti dedka in babico, naj se javi in ju odpelje.«
Oglas je seveda naletel na velik val ogorčenja in neodobravanja. Ljudje so se pogovarjali, se spraševali, kakšni brezsrčni ljudje zapišejo tak oglas, a nanj se ni javil nihče …
Vse dokler oglasa ni prebral mladi par, ki je imel majhne otroke. Žal pa njuni otroci niso več imeli dedka ali babice. In mladi par si je neizmerno želel, da bi njuni otroci izkusili tudi to pristno ljubezen, ki jo doživi marsikateri otrok. Odločila sta se, da pokličeta in se javita kot kandidata za prevzem dedka in babice.
Napotena sta bila na naslov in ko sta skupaj z otroki prispela, sta ostala brez besed. Stali so pred razkošno vilo, odprla so se vhodna vrata in pozdravila sta jih nasmejana dedek in babica.
Ko so sedeli ob čaju, sta povedala, da nimata otrok, da pa si neizmerno želita, da bi jih imela in da bi imela vnuke. Ker jima to ni bilo dano, sta se odločila za zvijačo.
»Vedela sva, da se bodo na oglas javili le ljudje, ki imajo dobro srce. Vaša družina je bila edina, ki je poklicala in ki bi nesebično sprejela v svoj dom dva ostarela človeka,« sta povedala.
Ne le, da so otroci tega mladega para dobili dedka in babico, ki sta se po svojih najboljših močeh trudila, da bi jim dala svojo ljubezen, postali so tudi prava družina. In navsezadnje, dedek in babica sta imela veliko bogastvo, ki so ga kasneje podedovali prav zardi svoje skromnosti in velikega srca.