»Najboljši afrodiziak je prava ženska v pravem času na pravem mestu.«
Moški in ženska po upokojitvi ne obtičita vsak na svojem zapečku, ampak se podata na razburljivo potovanje in raziskovanje drug drugega. Dvainšestdesetletna ločenka, tankočutna, razumna in mirna finska profesorica, ter pet let starejši ovdoveli podjetnik iz Grčije, temperamenten, a impotenten nekdanji ženskar, se po nekajmesečnem dopisovanju na internetu sestaneta v Provansi in odločita za skupno potepanje po južni Evropi. Njuno različno pojmovanje erotike s še bolj različnimi izkušnjami ju privlači, odkrito in iskrivo se pogovarjata o čustvih in frustracijah. Je pri njej še vedno prisotna želja po moškem? Je njegova moškost za vedno izgubljena? Sta sposobna bežno srečanje spremenili v trajno ljubezen?
»Človek je vendar erotično bitje od rojstva do smrti, z vsem svojim bistvom vpija vse, kar ga osrečuje, od čudovitih prizorov iz narave pa vse do globoke poezije, da o občutjih ljubezni sploh ne govorim«, pravi avtorica knjige.
Kdor pozna avtorico kot izvrstno prevajalko že osmih romanov Paasillina, se bo morda vprašal, ali gre za avtobiografsko delo. Avtorica takole odgovarja: »Knjiga nikakor ni bila pisana z avtobiografskimi ambicijami. Seveda kar precej temelji na mojih potovanjih in doživetjih, hkrati pa je ogledalo mojih izkušenj, doživljanj in razmišljanj o erotiki, v njem se zrcali tudi polna literarna svoboda. Želja po občutenju ljubezni je v vseh nas večno prisotna, mislim, da do zadnjega diha. Vsekakor sem prepričana, da je osnova za polno ljubezensko razmerje erotika, in to v najširšem pomenu te besede. Danes vse prevečkrat zožujemo pojmovanje erotike le na to, kar je povezano s seksom, vendar ni tako.«
Jelka Ovaska (1947, Ljubljana) je v letih 1971–1977 živela na Finskem, kjer je diplomirala iz računalništva. Od leta 1991 je bila zaposlena v založbi Mladinska knjiga, tri leta pa je bila direktorica Cankarjeve založbe. Je tudi prevajalka finske književnosti, najbolj znani so njeni prevodi romanov Arta Paasilinne in finskega narodnega epa Kalevala, za katerega je leta 1998 prejela Sovretovo nagrado.
Vir: Mladinska knjiga