'Človek je lahko kakor albatros ali morski orel. Če si albatros, letiš nizko nad valovi, kjer je manj vetra in je lažje leteti. Le redko tvegaš, da kod pristaneš, saj ti mogoče ne bo uspelo ponovno vzleteti, za ponoven vzlet pa potrebuješ moč. Če pa si morski orel, visoko in imenitno letiš v vetru, od koder lahko vse vidiš in se poženeš navzdol na tisto, kar ti vzbudi zanimanje. Posedaš na skalah in vejah, saj si močan in se z lahkoto spet dvigneš v zrak. Toda morski orli so opazni in drzni in druge ptice jih ne marajo – napadajo te, šinejo z neba in strmogljavljajo nate, da bi te pregnale. Toje cena za veličastnost.'
Vsebina
Mary, zdaj že v poznih sedemdesetih, ko jo zapušča zdravje, se odloči svoje zadnje dneve preživeti na tasmanskem otoku Bruny v družbi zgolj svojih spominov in obžalovanj. Pred dolgimi leti je bil njen mož svetilničar in skupaj sta tam na od boga zapuščenem rtu vetrovnega otoka vzgajala tri otroke. In prav v teh zadnjih trenutkih njenega življenja kaže, da bo prišla na dan njena dolgo pokopana skrivnost. Skrivnosti imajo svoje življenje in tudi Maryjino upiranje ne pripomore, da ne bi dogodki šli svojo pot. Med svojim ugašanjem se opira na mladega nadzornika narodnega parka Leona. Čeprav ima on svoje težave, se naveže na starko.
Maryjini odrasli otroci njenega ravnanja ne razumejo, razen najmlajšega Toma, ki mu je domača njena prvinska navezanost na naravo in samoto. Pred desetletjem je Tom preživel zimo na Antarktiki in v tistem času ga je zapustila žena, umrl mu je tudi oče. Zato ga je strah ponovno zapustiti civilizacijo, čeprav ga Antarktika neznansko privlači. Naveže se na znanstvenico Emmo, ki je prav tako zasvojena s to hladno celino.
O delu
Roman je ganljiva zgodba o ljubezni, izgubi in družini. Avtorica je v njej raziskovala razliko med ljubeznijo in strastjo, skušala je prikazati izbire, pred katerimi se znajde mnogo žensk: ali pozabiti na sanje in se poročiti z nekom, ki je zanesljiv sopotnik? Kako pomembna je strast? Ali odnos med moškim in žensko lahko obstane, če temelji le na strasti? Obstaja ljubezen brez strasti? Kaj je pomembnejše na dolgi, življenjski rok?
Avtorico pa je kot naravoslovko nadvse privlačilo tudi raziskovanje temnih strani življenja daleč od ljudi, v samoti, in kako takšno življenje vpliva na odnose med ljudmi. Ženske zmorejo veliko, neznansko močne so lahko in avtorico zanima kje so njihove meje pri ohranjanju družine.
Antarktiko je avtorica obiskala dvakrat, proučevala je pingvine, in v romanu analizira tudi vpliv življenja na tem kontinentu na nadaljnje življenje ljudi, ki jih zasvoji. Težko jim je namreč vzpostaviti življenje v civilizaciji.
In ne nazadnje je Svetilničarjeva žena roman o smrti. O tem kako se spopadamo z napakami, ki smo jih storili v preteklosti, kako delamo obračun z življenjem in kako se s smrtjo in umiranjem soočajo svojci.
O avtorici
Karen Viggers je bila rojena v Melbournu, odraščala pa v Dandenong Ranges, kjer je jahala in pisala zgodbe. Na Melbournski univerzi je študirala veterino ter sedem let delala kot veterinarka za male in velike živali, nato pa opravila doktorat na Australian National University. Odtlej se je ukvarjala z veliko avtohtonimi avstralskimi živalskimi vrstami na mnogo različnih neobljudenih krajih, med drugim tudi na Antarktiki. Živi v Canberri z možem in dvema otrokoma. Njen prvi roman, The Stranding, je izšel leta 2008.
O zbirki Srebrne niti
V tujini imajo raziskave bralnih navad kaj različne rezultate, vse pa potrjujejo, da branje leposlovja še najmanj upada pri starejših bralcih. Nenazadnje gre za generacije, ki so rasle s knjigo, knjiga jim je bila eno redkih razvedril in virov 'napajanja' s kulturo, v nasprotju z mlajšimi generacijami, ki se bolj nagibajo k elektronskim medijem. Ciljna skupina starejših je zelo nehomogena, v njej so bralci tako zahtevnih kot manj zahtevnih leposlovnih besedil, vsem pa je skupno eno: zaradi slabšega vida si želijo večjih črk. Zbirka Srebrne niti je ob svojem nastajanju imela namen biti posvečena predvsem starejšim bralcem, a so pri založbi Miš spoznali, da jo z užitkom berejo tudi srednje in mlajše generacije. Zato je vsebinsko zastavljena kot zbirka leposlovnih del, ki govorijo o življenju v družini, kakršna koli že je, ter prepletanju generacij, ki jih med seboj povezujejo srebrne niti odnosov, srebrne niti čustev. V zbirki so tako domača kot prevedena dela iz različnih koncev sveta, trudijo se, da bi jim bila skupna točka tudi optimizem. Predvsem pa skrbijo za dovolj velik tisk, ki je berljiv tudi tistim, ki slabše vidijo – to je značilnost tudi ostalih knjig njihove založbe. Edina pomanjkljivost, ki jim je še ni uspelo odpraviti, saj je povezana z velikimi črkami, je obsežnost in fizična teža posamezne knjige.