Za starostnike veljajo osebe, ki so starejše od 65 let. Pričakovana starost zadnja leta vztrajno narašča in logična posledica je, da je vse več starostnikov. Trenutno je nad 65 let starega že 20,2% prebivalstva Slovenije.
S staranjem pridejo tudi spremembe, ki pa so v človeškem življenju nekaj povsem normalnega, vsakdanjega in pričakovanega. Vsi si želimo starost preživeti v domačem okolju, početi stvari, za katere prej ni bilo časa, nadoknaditi čas s družino, sorodniki in prijatelji, a na žalost se vedno ne izide tako. Starostniki pogosto občutijo ekonomsko pomanjkanje zaradi manjših prihodkov, veliko jih potrebuje socialno pomoč in zdravstveno nego. Staranje pa ni odvisno le od zdravja temveč tudi od medsebojnih odnosov, vzdrževanja psihičnega delovanja in sodelovanja v socialnih dejavnostih. Za starejše so izredno pomembni medsebojni odnosi ter družbena povezanost, vsakodnevno srečevanje z ljudmi ter pogovor z njimi. Vse našteto je močno okrnila situacija epidemije Covid-19. Prav vsi se vsaj enkrat v življenju znajdemo v nemoči in v so-odvisnosti od pomoči drugih, to pa še posebej velja za posameznike v tretjem življenjskem obdobju. Očitna potreba pomoči starostnikom se je izkazala tudi v času razglašene epidemije. Starostniki so v svoji starostni krhkosti ob epidemij nekoliko razosebljeni in primorani sprejeti vse, kar odločijo drugi. Razglašena epidemija, okrnitev medsebojnih stikov in omejitve druženja so povzročili, da so se tudi starostniki bili primorani seznanjati s tehnologijo in si s pridobivanjem nekaterih novih tehnoloških znanj izognili nevarnosti, ki je na preži vse čas in to je potisk na rob družbe.
ZAKAJ NAJ BI SE STAREJŠI SPLOH UČILI UPORABE IKT-TEHNOLOGIJE?
IKT-tehnologija (informacijsko-komunikacijska tehnologija), kamor spada uporaba pametnega telefona in računalnika, starejšim v obdobju epidemije omogoča (video)klice, pošiljanje slik in s tem vsaj slab približek neposrednih stikov z družino.
Kot odgovor na zastavljeno vprašanje v nadaljevanju navajamo le nekaj izmed razlogov za učenje in to ne samo v kriznih časih:
- učenje (starejšim) omogoča dvig ravni kakovosti življenja,
- večjo samozavest pri uporabi tehnologije,
- nadaljnjo motivacijo za učenje in uporabo računalnika ter interneta,
- spodbuditev za vključevanje v vseživljenjsko učenje,
- boljše razumevanje drugih (mlajših) generacij,
- aktivnejšo družbeno participacijo.
Starejši veliko prispevajo k družbi s prenosom izkušenj, znanj, s sodelovanjem pri raznih prostovoljskih delih ter s pomočjo svoji razširjeni družini. Zaradi navedenega je prav, da se jim tudi mi kot družba v teh težkih časih zahvalimo, jim namenimo pozornost in tokrat mi priskočimo na pomoč njim!
Besedilo je nastalo v okviru vaj pri predmetu Izobraževanje starejših, ki se izvaja na Oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete v Ljubljani.