Naše telo bo manj sposobno, opraviti kakšno stvar bo trajalo dlje in več bomo morali načrtovati.
Zanašati se bomo morali na druge, da nam bodo pomagali. V naših dneh bomo imeli več časa za početi to, kar moramo, vendar pa v letih manj časa za početi tisto, kar si želimo.
V pogosto samotnih dneh se bomo več obračali nazaj k družini in iskali tolažbo v starih foto albumih.
Hvaležni bomo za tiste v družbi, ki nam polepšajo dan, in za male ljudi, zaradi katerih bodo včasih dolgi dnevi vredni truda.
Ko bo vse tisto, kar je za nas pomembno, omejeno, se bomo zanašali na prijaznost.
Ko bo vse skupaj še malce težje, se bomo zanašali na sočutje.
Ko se nam bo vse zdelo preveč, se bomo morali zanesti na občutljivost drugih.
Ne bomo se želeli počutiti kot breme, ampak obenem se ne bomo hoteli počutiti nepomembne.
Ne bomo želeli prositi za pomoč, ampak prav tako ne bomo želeli izgubiti glasu.
Ne bomo želeli, da nas spominjajo na naše nezmožnosti, ampak vseeno bomo hoteli stvari početi po svoje.
Nekega dne bomo mi starejši.
Nekega dne se bomo morda mi soočili s prazno polico. Kako bi se ti počutil?
Povzeto po: https://www.hangingwiththeheaphys.co.nz/