Kako se spopasti z osamljenostjo?

Moji odnosi > Družina | piše: Mo. S. | 29.12.2016
Pogrešate vnuke? Vam je upokojitev prinesla več izolacije, kot ste si predstavljali? Se vam zdi, da osamljenost resno trka na vaša vrta? Preberite, kako si lahko pomagate pri kronični osamljenosti.
Biti sam ni enako biti osamljen. (foto: pixabay.com)
Biti sam ni enako biti osamljen. (foto: pixabay.com)
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Za kronično osamljenost je značilen dlje trajajoč občutek socialne izolacije. Med starostniki je vse pogostejša. Za ljudi, ki na jesen življenja ostanejo sami, brez svojcev in prijateljev, se je celo začel uporabljati poseben izraz: ostarele sirote. Kako si pomagati, če se zdi, da so vas vsi zapustili? Tako: Ohranite smisel življenja - sami ali obkroženi z drugimi.

Osamljenost uničuje zdravje
Čeprav je počutiti se osamljeno del človeške narave, pa ljudje za kakovostno življenje ne glede na starost okrog sebe potrebujemo druge ljudi. Raziskave potrjujejo, da kronična osamljenost pospešuje demenco, slabi imunski sistem, vodi v bolezni srca in ožilja. »Tveganje za smrt se zaradi kronične osamljenosti poveča za neverjetnih 26 odstotkov, ne glede na starost, pri kateri se pojavi,« pojasnjuje gerontologinja dr. Kerstin Gerst Emerson. »Medicina temu fenomenu povzroča premalo pozornosti. Skrajni čas je, da se to spremeni.« Kronično osamljeni so lahko tudi mladi.

Biti sam ni enako biti osamljen
Kronična osamljenost prizadene ljudi vseh starosti (čeprav je najpogostejša starejšimi od 65 let), obeh spolov in vseh socialnih slojev. »Kronično osamljenost lahko opišemo kot nasprotje med socialnim življenjem, ki ga imamo, in med tistim, ki bi si ga želeli (ali smo ga v preteklosti imeli),« pravi dr. John Cacioppo, psiholog iz univerze v Chicagu. Pomembno je razlikovati med samoto in osamljenostjo. Nekdo, ki je sam, ni nujno osamljen. Veliko vlogo pri kronični osamljenosti igra dednost – vpletena je v 50 odstotkov primerov.

Starejši od 65 let posebej ogroženi
Kronična osamljenost je, sodeč po najnovejših raziskavah, eden od največjih rizičnih dejavnikov za zdravje. Povzroča depresijo, demenco, upad imunskega sistema, bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tipa 2... Z roko v roki gre z destruktivnimi oblikami vedenja – kajenjem, alkoholizmom, zlorabo drog in debelostjo. Osamljeni ljudje se zelo pogosto nezavedno tolažijo s hrano, kar je v kombinaciji z ne-gibanjem, škodljivimi razvadami in izgubo smisla življenja »avtocesta« v prezgodnjo smrt. Študija, objavljena v Journal of Neurology, Neurosurgery and Psychiatry je pokazala, da se tveganje za demenco pri kronično osamljenih ljudeh (ne glede na starost) poveča za neverjetnih 64 odstotkov. Vemo tudi, da je povprečno preživetje ljudi z demenco po potrjeni diagnozi približno 10 let.

Kaj lahko storimo sami?
Najbolj pomembno je priznati si, da se »to« dogaja. Naslednji korak je znova stopiti med ljudi, pri čemer so lahko v veliko oporo družina in prijatelji, ne glede na to, da z njimi leta ni bilo stikov. Socialna omrežja so tozadevno zelo prikladna. Omogočajo vzpostavljanje stikov z ljudmi iz srednje šole, bivšimi sodelavci, daljnimi sorodniki… Možnosti je veliko. Ena od mojih prvih FB prijateljic je bila gospa, s katero sva si delili zgolj dekliški priimek moje babice in slovensko poreklo. Po 15 letih še vedno ohranjava stike, čeprav živiva vsaka na svojem koncu sveta in čeprav sva ugotovili, da verjetno sploh nisva v sorodu.

Dobrodošle so tudi nove aktivnosti. Obdobje po upokojitvi je idealno za uresničitev mladostnih želja. Vključitev v muzejsko društvo, gledališko skupino, učenje jezikov, prostovoljno sprehajanje psov, slikarska delavnica, ki jo organizira bližnja trgovina… vse našteto prinaša nove ljudi in nove stike.

Včasih je za začetek dovolj vaša prisotnost. Če poznate osebo, ki trpi zaradi kronične osamljenosti, ji preprosto začnite delati družbo. Pogosto je dovolj že nekaj telefonskih klicev in par obiskov, pa je človek, ki trpi zaradi kronične osamljenosti, kot prerojen.
Viri:
Perspectives on Psychological Science
Journal of Neurology, Neurosurgery and Psychiatry
University of Chicago
Morda te zanima tudi:

6 stvari, ki krepijo zdravje možganov in preprečujejo razvoj Alzheimerjeve bolezni

S staranjem se starajo tudi možgani. Zato je toliko bol...

Ko ljubezen prežene vse strahove …

Minljivi smo bolj kot se pogosto zavedamo. In šele takr...

Aplikacija, ki domove za starejše poveže s sirotišnicami

Mlada skupina deklet iz Indije je razvila aplikacijo, k...

Ohranimo zdravje in pozitivne misli tudi v času epidemije

Epidemija covida-19 je globoko zarezala v naša življenj...

Kratke misli: Odločiti se moraš sam

Upokojena zdravnica Metka Klevišar nas razveseluje z ži...

Starejša gospa: "Moje roke so grde ..."

Si tudi zgubane roke zaslužijo lepo manikuro? Seveda si...
Priljubljeno Priljubljeno Natisni Natisni
Komentarji Komentarji
0
Povečaj pisavo besedila
Pomanjšaj pisavo besedila
Prijavi se
Uporabniško imeGeslo



* Pozabljeno geslo? Klikni TUKAJ!
* Nov uporabnik? Registriraj se!
Predlogi prijateljev
Registriraj / prijavi se da ti bomo lahko priporočali nove prijatelje.
Ambasadorji MojaLeta.si arrow right
Dušica Kunaver

Dušica Kunaver
pisateljica, zbiralka ljudskega izročila


"Najlepše darilo na svetu je tisto, ki si ga sam naredil."

Uredništvo Kontakt O portalu Oglaševanje Splošni pogoji Piškotki
© 2021 MojaLeta.si Vse pravice pridržane.