Po drugi strani pa osamljenost ni samo neprijeten občutek. Dolgotrajna osamljenost je za zdravje lahko skoraj tako škodljiva kot kajenje in je povezana z večjim tveganjem za bolezni srca, demenco, depresijo in celo prezgodnjo smrt.
Po 50. letu starosti nam največ veselja prinašajo odnosi
Raziskave, ki spremljajo ljudi po vsem svetu v drugi polovici življenja, pravijo nekaj zelo jasnega: z leti se vse bolj zavedamo, da so največji vir veselja ljudje, ne stvari.
Ljudje po 50. letu najpogosteje omenjajo:
-
otroke,
-
partnerja ali zakonca,
-
prijatelje,
-
vnuke.
Več kot polovica vprašanih po 50. letu je povedala, da se za največ veselja v življenju opira na svoje otroke, zelo visoko pa se uvrščajo tudi partner, prijatelji in vnuki. Ženske pogosteje kot moški omenjajo otroke, prijatelje in vnuke, moški pa nekoliko pogosteje partnerko ali ženo.
Zrelo obdobje življenja tako ni čas, ko bi se svet skrčil – za mnoge je prav takrat prostor, kjer se odnosi poglobijo in dobijo nov pomen.
Prijatelji – ljudje, s komer deliš življenje
Devet od desetih ljudi po 50. letu se strinja, da so prijatelji ključni del srečnega in zdravega življenja. Še več: velika večina je odprta za nova poznanstva, tudi v letih, ko bi marsikdo mislil, da je »krog že zaključen«.
Ko starejše odrasle vprašajo, kaj jim prijateljstvo največ pomeni, najpogosteje povedo, da je prijatelj nekdo:
-
s komer doživljajo stvari in gredo med ljudi,
-
s komer se lahko pogovorijo,
-
ki jim daje občutek večje sreče in manj osamljenosti,
-
ki jim prinaša občutek pripadnosti in vrednosti.
Prijateljstvo v drugi polovici življenja ni le »družba ob kavi«, ampak pomemben del psihičnega in telesnega zdravja.
Kakovost odnosov se s starostjo pogosto izboljša
Zanimivo je, da starejši odrasli svoje odnose z družino in prijatelji pogosto ocenjujejo bolje kot mlajši. Večji delež ljudi v 60., 70. in 80. letih pravi, da so njihovi odnosi odlični ali zelo dobri.
Raziskovalci menijo, da je razlog v tem, da starejši z izkušnjami bolje vedo, kaj je res pomembno. Pogosteje izberejo odnose, v katerih se počutijo dobro, manj časa posvečajo konfliktom in se raje obkrožijo z ljudmi, ki jim prinašajo mir in veselje. Življenje jih nauči, da je čas dragocen – in da ga je vredno preživeti z ljudmi, ob katerih se počutijo sprejete.
Osamljenost – tihi sovražnik zdravja
Pomembno je razlikovati med socialno izoliranostjo in osamljenostjo. Socialna izoliranost pomeni, da imamo malo stikov – malo ljudi, redke izhode. Osamljenost pa je občutek, da nimamo pravega stika in pripadnosti, tudi če ljudi okrog sebe imamo.
Raziskave kažejo, da približno trije od desetih ljudi med 50. in 80. letom poročajo, da so se v zadnjem letu vsaj nekaj časa počutili osamljene ali brez prave družbe. Pri tistih, ki so slabšega zdravja ali živijo sami, je ta delež še višji.
Zdravniki opozarjajo, da je vpliv kronične osamljenosti na zdravje primerljiv s kajenjem približno 15 cigaret na dan in večji kot pri debelosti ali telesni neaktivnosti. Povezana je z večjim tveganjem za:
Osamljenost torej ni »samo v glavi«. Sled pusti tudi na telesu.
Kdo je najbolj ogrožen?
Več osamljenosti ali socialne izoliranosti pogosteje doživljajo tisti, ki živijo sami, ljudje s slabšim telesnim ali duševnim zdravjem, tisti z nižjim dohodkom in osebe, ki jih bolezen ali invalidnost omejuje pri vsakodnevnih aktivnostih.
Posebej ranljivi so lahko tudi ovdoveli, predvsem moški. Ženske imajo navadno širšo mrežo prijateljev in sorodnikov, moški pa pogosto največ odnose naslanjajo na ženo. Ko izgubijo partnerko, je to lahko močan udarec za duševno zdravje in občutek povezanosti.
Strah pred osamljenostjo v prihodnosti
Ko odrasle po 50. letu vprašajo, česa jih je v prihodnosti najbolj strah, se pogosto ne ustavijo pri denarju ali bolezni. Tretjina jih izrecno omeni strah, da bodo ostali sami.
Ta strah je najmočnejši nekje v 60. letih – času, ko se ljudje soočajo z upokojitvijo, izgubo partnerja ali prijateljev. To je obdobje, ko se življenjski krog naravno začne ožati – zato je toliko bolj pomembno, da v njem zavestno negujemo odnose, ki ostanejo.
Zakaj je težko sklepati nova prijateljstva – in zakaj se vseeno splača?
Skoraj polovica ljudi po 50. letu pravi, da je v teh letih težje sklepati nova prijateljstva. Razlogi so različni: manj priložnosti (služba, šola otrok), več previdnosti, utrujenost od »novih začetkov«.
Kljub temu raziskave kažejo, da imajo prav nova prijateljstva velik vpliv na občutek smisla in vitalnosti v pokoju. Ljudje, ki so v pokoju aktivno iskali in našli nove prijatelje, pogosteje poročajo, da se počutijo bolj žive, radovedne in povezane.
Prijateljstva, tudi nova, so eden najmočnejših zaščitnih dejavnikov pred osamljenostjo.
Kaj lahko naredimo sami?
Dobro je vedeti, da za zmanjšanje osamljenosti ni treba drastično spremeniti življenja. Pogosto pomaga že nekaj majhnih korakov:
-
redni dogovori za kavo ali sprehod z eno osebo,
-
obisk krožka, društva, bralne skupine,
-
prostovoljstvo, kjer pomagamo drugim, a hkrati srečamo ljudi,
-
ohranjanje stikov z družino in prijatelji preko telefona, videoklicev ali sporočil, če ne moremo iz hiše.
V drugi polovici življenja odnosi zares štejejo
Ko pogledamo vse podatke skupaj, postane jasno, da ljudje po 50. letu največ veselja črpajo iz družine, partnerja, prijateljev in vnukov, da so prijateljstva so eden ključnih temeljev sreče in zdravja in da je osamljenost je resno zdravstveno tveganje, ne le neprijeten občutek.
V drugi polovici življenja so odnosi pogosto najmočnejše »zdravilo«, ki ga imamo – zdravilo, ki ga lahko dajemo in prejemamo: v obliki pogovora, stiska roke, skupnega kosila, skupnega sprehoda.
Morda največ, kar lahko naredimo zase in za druge, ni nov prehranski režim ali še ena tableta, ampak odločitev, da bomo ostali v stiku: da bomo poklicali, napisali sporočilo, povabili, poslušali.
Povzeto po Datastories.aarp.org