Nekoč sem prebrala zgodbo o človeku, ki je bil skromen in ponižen. Nikoli se ni pritoževal in vse je sprejemal, kot mu je bilo naročeno. Tudi v trenutkih, ko je čutil, da se je nekomu zgodila krivica, je bil zmeraj tiho. Tako je bil pač vzgojen. Starši so ga naučili, da se v življenju ne sme vmešavati v tuje zadeve in da mora biti zmeraj poslušen in ponižen.