Najpogostejša oblika sladkorne bolezni je sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima kar devet od desetih bolnikov. Ta vrsta sladkorne bolezni je verjetno dedna, pri njej ne gre za pomanjkanje inzulina, pač pa za odpor proti njegovemu delovanju. Za zdravljenje te vrste sladkorne bolezni zadošča dieta in antidiabetične tablete. Sočasno pa je potrebno zdraviti tudi težave, ki se pojavljajo vzporedno (zvečan krvni sladkor, zvečane maščobe v krvi, zvečan krvni tlak) oziroma zmanjšati telesno težo, če je ta prevelika, ter opustiti kajenje.
Sladkorna bolezen tipa 2 lahko z leti napreduje do te mere, da je potrebno zdravljenje z inzulinskimi injekcijami. K slabšanju pa pripomore tudi nezdravo življenje, premalo gibanja, stres, prevelika telesna teža.
»V Sloveniji je bolnikov, ki imajo sladkorno bolezen tipa 2 od 40 do 80 tisoč. Zanjo je značilno, da krvni sladkor narašča počasi, tekom let, brez kakršnihkoli težav, tako da oboleli sploh ne ve, da ima sladkorno bolezen,« pravijo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. In dodajajo še, da z letošnjim novembrom v sodelovanju z Inštitutom za nutricionistiko pričenjajo s projektom Odkrijmo sladkorno. S to raziskavo bodo ugotovili razširjenost še neodkrite sladkorne bolezni tipa 2 v posameznih skupinah prebivalstva in na tej podlagi pripravili predloge ukrepov za zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni.
Kakšni so tipični znaki za nastanek sladkorne bolezni, pišejo na spletni strani Zveze društev Diabetikov Slovenije.
Ti znaki so sledeči:
• povečano izločanje vode iz telesa (uriniranje) – poliurija
• s tem povezana dehidracija in huda žeja – polidipsija
• slabo počutje
• izguba teže
• zmanjšana odpornost.
Poleg sladkorne bolezni tipa 2, pa poznamo tudi sladkorno bolezen tipa 1. Zanjo je značilno, da se pojavi že v otroštvu in mladosti (najpogosteje v puberteti) oziroma do 30. leta starosti, je avtoimunska bolezen, njena osnova je najverjetneje nesrečna kombinacija dedne zasnove; verjetnost, da zboli otrok, katerega eden od staršev je diabetik, je dva do pet odstotkov; če sta diabetika oba starša, je verjetnost, da bo diabetik tudi otrok, 30 odstotkov; zdravljenje z inzulinom je nujno že vse od pojava bolezni, inzulin je z injekcijami treba nadomeščati do konca življenja.Bolnikov, ki imajo sladkorno bolezen tipa 1 je okrog deset odstotkov, v Sloveniji jih je okrog tristo.
Zaradi sladkorne bolezni pa lahko pride tudi do kroničnih zapletov, mednje najpogosteje sodijo:
• diabetična nefropatija (kronični zaplet na malih žilah v ledvicah)
• iabetična retinopatija (kronična okvara žilic na očesnem ozadju)
• diabetična nevropatija (kronična okvara živcev)
• kardiovaskularna obolenja (srčni infarkt, možganski infarkt, ateroskleroza, angina pectoris)
• diabetična noga.
Zdravljenje sladkorne bolezni
Pri zdravljenju sladkorne bolezni je pomemben cilj zdravljenja. Ta je, da se odpravi simptome in znake bolezni, da se prepreči akutne zaplete, ki jih sladkorna prinaša, da se prepreči kronične zaplete, zmanjša umrljivost in izboljša kvaliteta življenja bolnika. Sredstva in metode zdravljenja so:
• zdravljenje z inzulinom oziroma tabletami, če je to potrebno
• vzgoja bolnikov in njegovih svojcev
• dietetna prehrana
• zmanjšanje telesne teže, če je to potrebno• telesna dejavnost
• samokontrola.
Zdravljenje sladkorne bolezni je uspešno, ko bolnik dojame, da ima sladkorno bolezen in da so njene posledice lahko resne, da pa jo je mogoče zdraviti.
Prehrana pri sladkorni bolezni
Prehrana igra bistveno vlogo pri zdravljenju sladkorne bolezni. Ta mora biti zdrava, upoštevati je potrebno dieto. Dieta pa je potrebno skrbno načrtovati.dietna prehrana je osnovna metoda za zdravljenje vseh tipov sladkorne bolezni
Živila, ki so za sladkornega bolnika priporočljiva
Hrana, ki vsebuje veliko vlaknin:
• polnozrnat, rženi, črn, ajdov kruh;
• ajdova, prosena kaša, ješprenj;
• ječmenovi, ovseni, rženi kosmiči;
• krompir v olupku, neglasiran riž,
• polnozrnate testenine;• fižol, grah, soja;
• sveža, zamrznjena zelenjava;
• surovo, neolupljeno sadje, predvsem jagodičje;
• posneto mleko
• nemastna skuta
• jajčni beljak
• nesladkane pijače: čaj, voda, mineralna voda, čiste zelenjavne juhe
Živila, ki so zmerno priporočljiva
• pogosto: krompir, riž, testenine, mleko, jogurt, polmastni sir, pusto meso, ribe;
• poredko: bel kruh, keksi za diabetike, sladko sadje, sadni sok iz svežega sadja, pusti izdelki iz mesa, jajčni rumenjak, drobovina;
Živila, ki se ji mora oseba, ki ima sladkorno bolezen izogibati
Hrana z veliko maščobami: ocvrte jedi, maslo, svinjska mast, margarina, mastno meso, majoneza, masleni rogljički, kremni siri, hrenovke, salame, klobase, industrijsko pripravljene jedi, pomfri, čips, industrijsko izdelane kremne juhe živila.
Z veliko sladkorja: marmelada, med, sadni sirupi, kompoti, sadni izdelki iz konzerv, pudingi, brezalkoholne sladkane pijače (coca-cola, kokta, fanta…), likerji.
Živila z veliko maščob in sladkorja: torte, sladoled, čokolada.
Še več zanimivih informacij boste našli na spletni strani Zveza društev Diabetikov Slovenije.
Povzeto po:
Nacionalni inštitut za javno zdravje RS
Zveza društev Diabetikov Slovenije