Ko 83-letna uporabnica e-oskrbe zjutraj odide na sprehod in mimogrede še po svež kruh, si nadene plašč, vzame denarnico in ključe. Na omarici pa ostane še nekaj – naprava, ki ji lahko reši življenje: SOS gumb. Gre za sistem, ki ob pritisku na gumb ali ob zaznanem padcu sproži alarm v asistenčnem centru in organizira urgentno pomoč.
Doma uporabnici SOS gumb oziroma e-oskrba zagotavlja občutek varnosti. Če pade v kopalnici ali ji nenadoma postane slabo, je dovolj en pritisk na gumb in z njo se poveže asistenčni center, ki organizira pomoč. Če bi padla sto metrov od doma, na poti do trgovine ali med sprehodom po parku, sistem e-oskrbe, kakršnega danes financira država, ne bi mogel pomagati. Naprava namreč deluje le v povezavi z osnovno enoto, nameščeno v stanovanju.
Preberite tudi: Dolgotrajna oskrba v EU: Večina držav s spopada s podobnimi izzivi kot Slovenija, tri pa so svetel zgled
Ko človek prestopi hišni prag, varnost izgine
Prav v tem se skriva največji paradoks slovenske e-oskrbe. Sistem, ki je namenjen varnejšemu življenju starejših, invalidov in kroničnih bolnikov, danes še vedno ostaja predvsem »domača« storitev, medtem ko številne evropske države že več let razvijajo mobilne rešitve, ki uporabnika spremljajo tudi zunaj doma.
To odpira vprašanje, ki ga bo morala Slovenija prej ali slej rešiti: ali je občutek varnosti pravica le doma ali tudi na poti do pošte, trgovine ali na sprehodu.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima Slovenija 2,5‑krat višjo umrljivost zaradi padcev pri starejših od 65 let, kot je povprečje EU. To je eden najjasnejših kazalnikov, da bi e‑oskrbo potrebovalo bistveno več ljudi. V bolj razvitih državah jo uporablja približno 10 % prebivalcev, starejših od 65 let.
Velik korak za dolgotrajno oskrbo
Slovenija je sicer v zadnjem letu naredila pomemben preskok v skrbi za starejše. Z vključitvijo e-oskrbe med pravice iz sistema dolgotrajne oskrbe je storitev prvič postala javno financirana. Upravičenci zanjo ne plačujejo ničesar, saj stroške v celoti krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije oziroma država, ki za vsakega aktivnega uporabnika plača 1 evro na dan, vključno z DDV. Poleg tega ZZZS krije enkratni strošek namestitve v višini 50 evrov.
To je pomembna sprememba v primerjavi s preteklostjo, ko je bila storitev večinoma samoplačniška in zato za številne starejše nedosegljiva.
Danes je v sistem vključenih približno 9.000 uporabnikov storitve, ki je zasnovana za najranljivejše: starejše, invalide in kronične bolnike, ki živijo sami doma. Po podatkih Ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve bi lahko bila ciljna skupina precej večja. Slovenija ima že več kot petino prebivalcev starejših od 65 let, približno četrtina teh pa potrebuje določeno obliko pomoči pri vsakodnevnem življenju.
Infografika: E-oskrba v številkah
E-oskrba sicer ni primerna za vse, vendar strokovnjaki ocenjujejo, da bi jo lahko uporabljalo okoli 45.000 ljudi – kar pomeni, da jih je danes v sistem vključenih šele približno petina. Prav padci starejših, ki živijo sami, pa sodijo med najpogostejše razloge za uporabo e-oskrbe.
Klasični sistem e-oskrbe deluje preprosto:
- uporabnik nosi zapestnico ali obesek s SOS gumbom,
- doma je nameščena komunikacijska enota,
- ob pritisku na gumb ali zaznanem padcu se vzpostavi povezava z asistenčnim centrom,
- ta organizira pomoč svojcev ali pokliče nujno medicinsko pomoč.
Preberite tudi: Dolgotrajna oskrba: Nova vlada prevzema eno največjih socialnih reform v državi
Številke kažejo, da sistem rešuje življenja
Da e-oskrba ni zgolj tehnološki pripomoček, ampak storitev z zelo konkretnimi učinki, potrjujejo podatki iz nacionalnega projekta »e-oskrba na daljavo«.
V zadnjih dveh letih je bilo sproženih približno 60.000 alarmov. Organiziranih je bilo več kot 5.500 prihodov svojcev, sosedov ali drugih neformalnih oskrbovalcev, več kot 600 primerov pa je zahtevalo posredovanje nujne medicinske pomoči.
V Telekomu Slovenije, ki je na javnem razpisu edini izpolnjeval vse zahtevane pogoje ter zahtevane mednarodne standarde in bil zato izbran za nacionalnega izvajalca e-oskrbe v okviru zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, poudarjajo, da natančnega števila rešenih življenj ni mogoče določiti, saj bi to zahtevalo medicinsko presojo vsakega posameznega primera. Kljub temu številni uporabniki sami povedo, da jim je e-oskrba po padcu, možganski kapi ali srčnem infarktu dobesedno rešila življenje.
Ključna prednost sistema je prav hitrost odziva. Dalj časa ko človek po padcu leži brez pomoči, večja je možnost podhladitve, dehidracije, zapletov, dolgotrajne rehabilitacije, ali smrti.
Zakaj SOS gumb ne deluje na ulici?
Vprašanje, ki ga pogosto zastavljajo uporabniki in njihovi svojci, je: zakaj sistem deluje le doma, če pa se nesreče dogajajo tudi zunaj?
Res je, da mobilne naprave z GPS obstajajo že dolgo. Toda razlog je precej bolj kompleksen.
Na Ministrstvu za demografijo, družino in socialne zadeve pojasnjujejo, da je bila slovenska e-oskrba zasnovana kot storitev dolgotrajne oskrbe na domu. Pri pripravi javnega naročila so zahtevali skladnost z evropskim standardom SIST EN 50134 za socialne alarmne sisteme. Ta določa zelo stroge zahteve glede zanesljivosti delovanja. Ena izmed njih je, da mora naprava brez polnjenja delovati najmanj leto dni.
Prav tu nastane težava. Večina mobilnih GPS naprav potrebuje polnjenje vsak dan ali vsakih nekaj dni. Če uporabnik naprave ne napolni, lahko ostane brez zaščite ravno takrat, ko jo najbolj potrebuje.
Po mnenju Telekoma Slovenije mobilni GPS alarm zato ni isto kot e-oskrba, saj ne zagotavlja enake ravni neprekinjenega delovanja in stalne povezave z asistenčnim centrom. Toda v številnih evropskih državah razmišljajo drugače.
Preberite tudi: »Kaj nam koristi polna blagajna, če ni ljudi, ki bi skrbeli za starejše?«
Skandinavci dokazujejo, da gre tudi drugače
Na Švedskem, Norveškem, Danskem in v Združenem kraljestvu mobilni osebni alarmi že postajajo standardni del skrbi za starejše. Gre za naprave s SIM-kartico, GPS-lokacijo in dvosmerno glasovno povezavo, ki delujejo kjer koli. Številne imajo tudi samodejno zaznavanje padcev.
Nadgradnja je uporaba tako imenovanega geofencinga - geoograjevanje. Uporabniku se določi varno območje gibanja, če ga zapusti – denimo zaradi demence ali izgube orientacije –, pa sistem samodejno obvesti svojce ali asistenčni center.
V Združenem kraljestvu mobilni alarmi postajajo standard. Naprave samodejno zaznajo padec na ulici in operaterju v asistenčnem centru takoj posredujejo točne GPS-koordinate. Uporabniku sploh ni treba pritisniti gumba, kar je ključno pri izgubi zavesti.
Takšne rešitve starejšim omogočajo več samostojnosti, hkrati pa svojcem prinašajo občutek varnosti oziroma boljšega nadzora njihovega ostarelega člana družine.
Po podatkih Evropske komisije države intenzivno vlagajo v digitalno zdravstvo in pametne oblike oskrbe, saj želijo starejšim omogočiti čim daljše samostojno življenje doma oziroma zunaj institucij.
Strokovnjaki ocenjujejo, da prihodnost e-oskrbe ne bo več temeljila zgolj na enem gumbu, temveč na kombinaciji umetne inteligence, senzorjev, GPS-tehnologije, zaznavanja padcev in stalne povezave z asistenčnim centrom.
Občutek varnosti ne bi smel ostati doma na nočni omarici. Moral bi iti z njim – v trgovino, na sprehod, na avtobus in na izlet.
Majhna država, en izvajalec
Posebnost slovenskega sistema je to, da ima trenutno le enega nacionalnega izvajalca – Telekom Slovenije.
Na ministrstvu pojasnjujejo, da je bil javni razpis odprt, vendar noben drug ponudnik ni izpolnjeval vseh organizacijskih, kadrovskih in tehničnih pogojev. Pogodba velja do konca leta 2027. V tem času se nadgradnja same storitve ne načrtuje.
Ob tem sicer priznavajo, da bi več ponudnikov lahko spodbudilo razvoj in inovacije, vendar je slovenski trg še vedno premajhen in razmeroma slabo razvit, število ponudnikov, ki izpolnjujejo zahtevane organizacijske, strokovne in tehnične pogoje za izvajanje storitve v okviru sistema dolgotrajne oskrbe, ostaja omejeno. Hkrati pa je treba upoštevati, da gre za relativno novo pravico v okviru javnega sistema dolgotrajne oskrbe, zato je mogoče pričakovati, da se bo trg izvajalcev z nadaljnjim razvojem področja postopoma krepil. Vendar pa večjih tehnoloških sprememb v okviru javno financirane e-oskrbe do izteka pogodbe najverjetneje ne bo. Takšno stanje je tudi posledica dejstva, da v preteklosti povpraševanje po storitvah e-oskrbe ni bilo veliko.
Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve na to odgovarja, da sodeluje na številnih dogodkih društev in drugih zainteresiranih skupin, konferencah in okroglih mizah, kjer podrobno predstavljajo sistem dolgotrajne oskrbe in pravice, ki iz njega izhajajo - med njimi tudi e-oskrbo. Aktivnosti ozaveščanja pa izvaja tudi ponudnik e-oskrbe – Telekom Slovenije.
E-oskrba je namenjena upravičencem po vsej Sloveniji in ni vezana le na urbana središča. Storitev je zasnovana tako, da podpira varno in samostojno bivanje doma tako v mestih kot na podeželju, zato je na nacionalni ravni prek sistema dolgotrajne oskrbe dostopna uporabnikom po celotni državi.
V praksi se razlike med regijami kažejo predvsem v razširjenosti oziroma številu vključenih uporabnikov. Največ uporabnikov imamo v osrednjeslovenski regiji, manj pa jih je v primorski in prekmurski regiji. Veliko starejših še ne ve, kaj je e-oskrba, da je za upravičence brezplačna, kako pravico do brezplačne e-oskrbe uveljaviti, kje dobiti vlogo, kako jo izpolniti in kam oddati.
Kako pridem do e-oskrbe?
V Telekomovih centrih lahko zainteresirani preizkusijo delovanje in dobijo Vlogo za uveljavljanje pravic do dolgotrajne oskrbe). Starejši, ki želijo začeti uporabljati e-oskrbo v sklopu dolgotrajne oskrbe, najprej oddajo Vlogo za uveljavljanje pravic do dolgotrajne oskrbe na pristojnem centru za socialno delo (CSD). Obrazci za oddajo vlog so na voljo na spletni strani CSD, v Telekomovih centrih po Sloveniji in pri prostovoljcih ZDUS - Zvezi društev upokojencev Slovenije.
Ko jim CSD izda odločbo s pravico do e-oskrbe morajo le-to ta posredovati skupaj s kontaktnimi podatki Telekomu Slovenije (osebno na prodajnih mestih Telekoma Slovenije ali po pošti na naslov Telekoma Slovenije, d. d., Cigaletova 15, 1000 Ljubljana, s pripisoma »za e-oskrbo«). V Telekomu Slovenije uredijo vse potrebno za priklop storitve.
Za več informacij je na voljo brezplačna številka Telekoma Slovenije 080 12 13 (med 8 in 16 uro), elektronski naslov eoskrba@telekom.si in spletna stran telekom.si/e-oskrba. Pomoč nudijo tudi prostovoljci pri Zvezi društev upokojencev Slovenije s klicem na številko 01 620 54 82 (vsak delovnik med 9. in 12. uro) ali prek e-pošte e-oskrba@zdus-zveza.si. Podrobne informacije lahko dobimo tudi direktno preko prostovoljcev v lokalnem društvu upokojencev, pa tudi pri Vladnem klicnem centru 114 (vsak delovnik med 8. in 16. uro) ter na spletni strani Pravice in storitve dolgotrajne oskrbe | GOV.SI.
|
Najpomembnejše je, da starejši in njihove družine vedo, da je e-oskrba zanesljiva, varna in jim lahko resnično olajša življenje ter jih zaščiti v kritičnih trenutkih. E-oskrba ljudem omogoča, da ostanejo doma, varni, povezani in samozavestni, kar je za njih neprecenljivo.
Večja prepoznavnost storitve je pomembna zato, da do e-oskrbe pridejo tudi tisti, ki bi jo najbolj potrebovali, pa zanjo še ne vedo ali ne poznajo postopka za uveljavljanje pravice.
Prihodnost ne bo več temeljila le na enem gumbu
Čeprav današnja e-oskrba temelji predvsem na pritisku gumba za pomoč, razvoj že poteka v povsem drugi smeri.
»Tehnološko je mogoče e-oskrbo povezati tudi s spremljanjem vitalnih funkcij na daljavo, na primer krvnega tlaka, EKG, nasičenosti krvi s kisikom, krvnega sladkorja ali telesne teže, kar je posebej pomembno za kronične bolnike. Telekom Slovenije ima na tem področju že konkretne izkušnje. V času epidemije covida-19 je na nacionalni ravni tehnično podpiral telemedicinsko obravnavo več kot 2.500 pacientov, ki bi sicer potrebovali hospitalizacijo,« so nam povedali na Telekomu.
V okviru projekta Evropskega socialnega sklada »E-oskrba na domu« se je skozi analizo uporabniške izkušnje pokazalo tudi, da bi približno tretjina uporabnikov e-oskrbe, torej več kot 1.500 od 5.000 oskrbovancev, potrebovala podporo pri obvladovanju kronične bolezni doma s spremljanjem vitalnih funkcij na daljavo. Rešitev za takšno nadgradnjo je produkcijsko razvita, preizkušena in pripravljena za širšo uvedbo, ko bodo za to vzpostavljeni ustrezni sistemski pogoji,« so nam še dejali na Telekomu.
Če je bila rešitev v času epidemije covida-19 uspešno nacionalno uvedena za spremljanje bolnikov na domu, se danes že uporablja tudi pri obravnavi pacientov s kroničnimi boleznimi v UKC Ljubljana ter v nekaterih zdravstvenih domovih - v ZD Ljubljana, ZD Maribor, ZD Slovenj Gradec in ZD Trebnje.
V razvoju pa so še sistemi umetne inteligence, ki bi lahko analizirali spremembe gibanja in zaznali povečano tveganje za padec še pred njim. Pametni senzorji bi lahko opozorili tudi, če uporabnik nenavadno dolgo ne zapusti spalnice ali če se njegova vsakodnevna rutina nenadoma spremeni.
V prihodnje bi lahko umetna inteligenca analizirala vzorce gibanja uporabnika in predvidela padec, še preden se ta zgodi. Pametni senzorji bi lahko zaznali odklone od običajne rutine – na primer, če uporabnik zjutraj ne odpre hladilnika ali predolgo ostane v kopalnici.
Za zdaj te rešitve ostajajo zunaj javnega sistema, saj bi njihova vključitev zahtevala nove pilote, strokovne presoje in spremembe standardov.
Preberite tudi: »Ljudem ne moreš reči, naj počakajo, če pomoč potrebujejo danes«
Varnost ne bi smela ostati doma
Slovenija je z uvedbo brezplačne e-oskrbe naredila pomemben korak in številnim starejšim omogočila varnejše bivanje doma. To potrjujejo tudi številke – tisoči posredovanj in stotine nujnih intervencij kažejo, da sistem deluje.
Toda hkrati postaja vse bolj očitno, da se življenje ne odvija le med kuhinjo, spalnico in kopalnico.
Starejši hodijo po opravkih, obiskujejo prijatelje, posedajo na klopcah in skrbijo za vrtove. Prav tam pa jih današnji sistem pogosto ne more zaščititi.
Morda zato prihodnost e-oskrbe ne bo vprašanje nove tehnologije, temveč drugačnega razumevanja varnosti. Ne kot storitve, vezane na naslov bivališča, ampak kot pravice človeka – kjer koli se znajde.
Takrat bo tudi SOS-gumb končno zapustil nočno omarico in spremljal uporabnika tja, kamor ga življenje vodi.
_____________________________________________________
Zavod Mojaleta.si izvaja pobudo, ki jo podpira Inštitut za odprto družbo – Sofija in jo sofinancira Evropska unija v okviru projekta Odpornost medijev. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča njihovih avtorjev in ne odražajo nujno stališč Evropske unije, Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA) ali Inštituta za odprto družbo – Sofija (OSIS). Niti Evropska unija, niti EACEA niti OSIS ne morejo biti odgovorni zanje.