Pri starejših je še posebej pomembno ugotoviti, kaj je v ozadju. Prehrana lahko težave precej ublaži, vendar sama ne more odpraviti vseh vzrokov gastritisa.
Zakaj se gastritis pogosteje pojavlja v poznejših letih?
Eden od razlogov je dolgotrajna okužba z bakterijo Helicobacter pylori. Človek je lahko okužen več let, ne da bi imel izrazite težave, bakterija pa povzroča kronično vnetje želodčne sluznice in je povezana tudi z nastankom želodčnih razjed.
Pomemben dejavnik so tudi zdravila. V starejših letih jih pogosto jemljemo več, med pogostimi povzročitelji težav z želodcem pa so nesteroidna protivnetna zdravila, kot sta ibuprofen in naproksen. Ta lahko zmanjšajo naravno zaščito želodčne sluznice ter povečajo tveganje za gastritis, razjedo in krvavitev.
To ne pomeni, da morate predpisano zdravilo zaradi želodčnih težav sami opustiti. O tem se je treba pogovoriti z zdravnikom, ki lahko presodi, ali je potrebna sprememba zdravljenja oziroma dodatna zaščita želodca.
Kronično vnetje želodčne sluznice je lahko povezano tudi z avtoimunskimi procesi, pri katerih telo napada lastne želodčne celice. Takšna oblika gastritisa lahko sčasoma vpliva na absorpcijo vitamina B12 in vodi v njegovo pomanjkanje.
Preberite tudi: Kaj morate vedeti, če imate težave s prebavili?
Težave niso vedno takšne, kot pričakujemo
Gastritis lahko povzroča bolečino ali pekoč občutek v zgornjem delu trebuha, slabost, bruhanje, občutek napihnjenosti in hitro sitost. Nekateri ljudje izgubijo tek. Pri drugih pa gastritis skoraj ne povzroča simptomov.
Prav zato samo na podlagi občutka v želodcu ne moremo zanesljivo vedeti, ali imamo gastritis. Podobne simptome lahko povzročajo refluks, razjeda, težave z žolčnikom, nekatera zdravila in številna druga stanja.
Če se težave pojavljajo na novo, trajajo ali se ponavljajo, jih pri starejšem človeku ni dobro več mesecev zdraviti samo z domačo dieto.
Zdravnik lahko glede na težave priporoči testiranje na H. pylori, krvne preiskave ali gastroskopijo.
Kaj dati na krožnik, ko želodec protestira?
Za gastritis ne obstaja ena sama dieta, ki bi ustrezala vsem. Prav tako ni treba avtomatično preiti na prepečenec, riž in kuhano zelenjavo ter se več mesecev odpovedovati skoraj vsemu, kar imate radi. Bolj smiselno je opazovati, katera živila pri vas sprožajo ali poslabšujejo težave.
V obdobju, ko je želodec razdražen, mnogim bolj ustrezajo manjši in nekoliko lažji obroki. Namesto dveh zelo obilnih obrokov lahko poskusite jesti večkrat in manj. Hrano jejte počasi in jo dobro prežvečite.
Če vam ustrezajo, so lahko dobra izbira ovsena kaša, riž, krompir, kruh, banane, kuhana ali dušena zelenjava, juhe, ribe, pusto meso, jajca ter drugi preprosto pripravljeni obroki.
Pri starejših je pomembno, da zaradi želodčnih težav prehrana ne postane po nepotrebnem preskromna. Dolgotrajno izločanje številnih živil lahko pomeni tudi premalo energije, beljakovin, vitaminov in mineralov, kar je še posebej neugodno, če je človek že izgubil telesno težo ali ima slabši tek.
Kava ni prepovedana vsem
Ob gastritisu pogosto najprej slišimo dolg seznam prepovedi: brez kave, paradižnika, citrusov, začimb, čokolade in vsega kislega. V resnici je odziv precej individualen.
Če po jutranji kavi redno začutite pekoč občutek ali slabost, jo za nekaj časa zmanjšajte ali izpustite in opazujte razliko. Če vam ne povzroča nobenih težav, ni nujno, da jo izločite samo zato, ker ste dobili diagnozo gastritisa.
Podobno velja za pikantno in zelo mastno hrano. Ta praviloma ni osnovni vzrok gastritisa, lahko pa pri nekaterih ljudeh že razdražen želodec dodatno obremeni in poslabša simptome.
Alkohol je nekoliko drugačen, saj lahko neposredno draži želodčno sluznico. Pri gastritisu ga je zato smiselno omejiti oziroma se mu, zlasti ob aktivnih težavah, izogniti.
Preberite tudi: Težave z želodcem - Naravna pomoč
Ne iščite rešitve samo v hrani
Če je gastritis povzročila bakterija H. pylori, ga ovsena kaša ali izogibanje kavi ne bosta pozdravila. Okužbo je treba ustrezno zdraviti, običajno s kombinacijo zdravil, ki jo predpiše zdravnik.
Če so vzrok zdravila, je treba pregledati njihovo uporabo. Če gre za avtoimunski gastritis, je lahko potrebno spremljanje nekaterih hranil in zdravljenje njihovih pomanjkanj.
Prehrana je torej predvsem pomoč pri obvladovanju simptomov in zagotavljanju ustrezne prehranjenosti, ne univerzalno zdravljenje.
Kdaj težav ne smemo pripisati samo gastritisu?
Posebej pozorni bodite na nepojasnjeno izgubljanje telesne teže, ponavljajoče se bruhanje, težave s požiranjem, izrazito slabokrvnost ali vedno hujše bolečine. Črno, smolnato blato ali bruhanje krvi oziroma vsebine, podobne kavni usedlini, lahko kažeta na krvavitev iz prebavil in zahtevata takojšnjo zdravniško pomoč.
Tudi nenadna močna bolečina v trebuhu ni simptom, pri katerem bi bilo primerno čakati, ali bo pomagala sprememba prehrane.
Želodca ni treba »kaznovati« s strogo dieto
Ko nas po jedi boli želodec, je razumljivo, da začnemo iskati krivca na krožniku. Toda če postopoma črtamo kavo, mleko, sadje, zelenjavo, kruh, meso in začimbe, lahko na koncu ostanemo pri zelo enolični prehrani, ne da bi sploh vedeli, kaj nam dejansko škodi. Boljša pot je ugotoviti vzrok težav in nato prehrano prilagoditi sebi.
Za nekaj časa lahko pomaga tudi preprost dnevnik: zapišite, kaj ste jedli, kdaj so se pojavile težave in katera zdravila ste vzeli. Včasih se tako pokaže vzorec, ki ga sicer težko opazimo.
Pri gastritisu cilj ni čim daljši seznam prepovedanih živil, temveč mirnejši želodec ob čim bolj raznoliki in hranljivi prehrani. Če se težave kljub prilagoditvam ponavljajo, pa je pomembneje poiskati njihov vzrok kot še naprej ožiti jedilnik.