Predstavljajte si, da ste s prijatelji na večerji. Ko pojeste, nekdo začne zbirati prazne krožnike in pospravljati pribor, še preden se natakar vrne k mizi. Drugi mirno sedijo in čakajo, da osebje opravi svoje delo.
Zakaj nekateri ljudje skoraj samodejno priskočijo na pomoč, drugi pa tega nikoli ne storijo? Psihologija ponuja več možnih razlag.
1. Znak empatije in pozornosti do drugih
Ameriško psihološko združenje pomoč drugim uvršča med tako imenovana prosocialna vedenja. Gre za prostovoljna dejanja, s katerimi želimo nekomu koristiti, ne da bi za to nujno pričakovali nagrado.
Ko v restavraciji zložite prazne krožnike ali zberete pribor, naredite nekaj, česar od vas nihče ne zahteva. S tem lahko pokažete, da opazite delo drugih in jim želite olajšati vsakodnevne obveznosti.
Takšno vedenje je lahko povezano z empatijo. Nekateri ljudje hitro zaznajo utrujenost ali obremenjenost natakarja, drugi pa si preprosto predstavljajo, koliko dela ga še čaka.
Pomoč pri pospravljanju mize je tako lahko majhen izraz razumevanja in obzirnosti do drugih.
Preberite tudi: Občutek krivde izvira še iz otroštva
2. Skromnost in odnos do družbenih razlik
Nekateri ljudje menijo, da jim kot gostom v restavraciji ni treba opravljati nobenega dela. Drugi ne vidijo težave v tem, da natakarju nekoliko pomagajo, čeprav so za postrežbo plačali.
Takšno vedenje je lahko povezano z odnosom do družbenih hierarhij. Ljudje, ki ne pripisujejo velikega pomena razlikam v položaju in statusu, so lahko bolj pripravljeni pomagati tudi v okoliščinah, ko to ni njihova naloga.
Če brez pomisleka zložite krožnike, morda preprosto ne dojemate natakarja kot nekoga, ki vam mora streči, temveč kot človeka, ki opravlja svoje delo in mu lahko z majhno gesto pomagate.
3. Navada lahko izvira iz otroštva
Za marsikoga pospravljanje mize sploh ni zavestna odločitev. Gre za navado, ki jo je pridobil že doma.
Če ste odraščali v družini, kjer so po kosilu vsi pomagali pospraviti posodo, se vam lahko zdi povsem naravno, da enako storite tudi v restavraciji. V takšnem primeru vedenje ne odraža nujno posebne osebnostne lastnosti, temveč predvsem vzorce, ki ste jih usvojili med odraščanjem.
4. Potreba po redu in nadzoru
Pomoč natakarju ni vedno povezana izključno s prijaznostjo. Nekatere ljudi motijo razmetani krožniki, umazan pribor in kozarci, ki ostanejo na mizi po obroku. Ko jih zložijo in uredijo, se tudi sami počutijo prijetneje.
Pospravljanje je v takšnem primeru lahko način, kako zmanjšajo občutek nelagodja zaradi nereda. Dejanje je lahko še vedno koristno za natakarja, vendar je motiv zanj nekoliko drugačen.
5. Tesnoba in želja po ugajanju
Psihologi opozarjajo še na eno zanimivo možnost. Nekateri ljudje pomagajo zato, ker nočejo, da bi jih drugi dojemali kot zahtevne, nevljudne ali neprijetne goste. Morda jih skrbi, kaj si bo natakar mislil o njih, ali pa imajo močno potrebo po tem, da bi bili v očeh drugih prijazni in ustrežljivi.
V takšnih primerih pomoč ni nujno izraz sproščene prijaznosti, temveč je lahko povezana s strahom pred neodobravanjem.
Preberite tudi: 10 pravil dobre komunikacije
Kako pomagati, ne da bi natakarju otežili delo?
Če želite natakarju olajšati pospravljanje, je pomembno, da to storite premišljeno. Najbolje je, da zložite le svoje prazne krožnike in pribor ter jih pomaknete nekoliko bližje robu mize, kjer jih bo osebje lažje doseglo.
Izogibajte se previsokim kupom krožnikov, saj jih je težje in nevarneje prenašati. Prav tako ni priporočljivo posegati v natakarjev delovni prostor, mu jemati posode iz rok ali brez dovoljenja premikati krožnikov drugih gostov.
V nekaterih restavracijah, zlasti tistih s formalnejšo postrežbo, osebje uporablja ustaljen način pospravljanja, zato je lahko najbolje, da krožnike pustite pri miru.
Kaj pa, če natakarju nikoli ne pomagate?
To še zdaleč ne pomeni, da ste sebični, neprijazni ali da vam primanjkuje empatije.
Morda ste bili vzgojeni tako, da v restavraciji posode ne premikate. Morda menite, da je spoštljiveje, če osebju prepustite njegovo delo, ali pa imate druge razloge, zaradi katerih ne sodelujete pri pospravljanju.
Prijaznost lahko pokažete tudi drugače: s potrpežljivostjo, spoštljivim odnosom, zahvalo ali razumevanjem, kadar je v restavraciji gneča.
Psihologi poudarjajo, da posamezne navade ne moremo obravnavati kot zanesljivega pokazatelja človekove osebnosti. Pomembnejši so širši vzorci vedenja in razlogi, ki se skrivajo za našimi dejanji.
Ko boste naslednjič v restavraciji segli po praznem krožniku, se zato lahko vprašate, zakaj to počnete. Želite nekomu olajšati delo? Vas moti nered? Ali pa preprosto ravnate tako, kot so vas naučili doma? Odgovor lahko o vas pove več kot samo dejstvo, ali ste krožnike zložili ali ne.
Vir: Grazia Magazine, What does it mean when people help waiters clear the table, according to psychology?