Zakon o DO opredeljuje osnovne pravice do oskrbe na domu, oskrbe v instituciji, oskrbovalca družinskega člana in dnevne dolgotrajne oskrbe. Ureja tudi pravice do denarnega prejemka, dodatne storitve e-oskrbe in storitve za ohranjanje in krepitev samostojnosti, ki delujejo preventivno ter omogočajo, da posameznik čim dlje ostaja v domačem okolju.
Začetek postopka je samo na CSD
Prva in edina vstopna točka (VT) za začetek postopka uveljavljanja pravic dolgotrajne oskrbe (DO) je Center za socialno delo (CSD), in ne - kot še enkrat opozarjamo - osebe, ki se predstavljajo kot uradni predstavniki institucij, povezanih z dolgotrajno oskrbo. To so prevaranti, ki, kot poročajo s terena, že zvonijo na vrata in poskušajo pridobiti osebne podatke in finančna sredstva pod pretvezo, da vas bodo vpisali v register dolgotrajne oskrbe. Vlogo za dolgotrajno oskrbo lahko vložite le na vstopni točki CSD (tudi po elektronski pošti), kjer izvajajo oceno potreb, šele po tem sledi obisk strokovnega tima iz pristojnega CSD na domu kandidata za odločbo.
Za uvodne informacije se lahko obrnete na vladni klicni center na številki 114, ki deluje med delavniki med 8 in 16. uro ali na enega od 16 centrov za socialno delo (CSD) po državi oziroma njihovih 63 enot.
Preberite tudi: Dolgotrajna oskrba: nova pravica in nova obveznost za vse nas
Zakaj pri reševanju vlog nastajajo zastoji?
Obrnili smo se na več CSD-jev po državi, da bi preverili, s kakšnimi uvajalnimi problemi se soočajo pri sprejemanju in reševanju vlog za DO.
»Do 14. 8. 2025 je na vstopne točke CSD prispelo skupno 7363 vlog, od tega 3644 vlog za oskrbovalca družinskega člana, 552 vlog za e-oskrbo kot samostojno pravico in 3167 vlog za dolgotrajno oskrbo na domu. Od septembra naprej bodo lahko iz socialnovarstvenih zavodov začeli pošiljati soglasja za prevedbe iz institucionalnega varstva v dolgotrajno oskrbo v instituciji. Pričakuje se preko 20 tisoč soglasij. Veliko število vlog in omejen čas ustvarjata pritisk tako na ljudi, ki čakajo na pomoč, kot na naše zaposlene, ki želijo delo opraviti temeljito. Obrazci so pogosto zahtevni, kar povzroča nepopolno izpolnjene vloge in manjkajočo dokumentacijo. Dodatni zastoji nastajajo pri razlagi kriterijev, kdo je do katere oblike pomoči upravičen, saj zaposleni veliko časa namenimo pogovorom in pojasnjevanju. Ob tem pa se tako uporabniki kot zaposleni srečujejo s čustveno obremenitvijo, saj gre večinoma za zahtevne življenjske situacije,« so nam v nekaj stavkih na Skupnosti CSD pojasnili, kje največkrat prihaja do 'birokratskih zastojev'.
Vir: Freepik
Če živite v tujini
Od 1. decembra dalje bosta na voljo tudi pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji ter denarni prejemek. Vloge bodo lahko ljudje vložili že pred prvim decembrom. Od 1. decembra bodo vlogo za denarni prejemek lahko oddajale tudi osebe, ki so za stalno ali začasno naseljene v drugi državi članici Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali v Švici.
Pri tem pa opozarjamo, da vsi tisti, ki v državi svojega bivanja že prejemajo primerljive storitve ali prejemke, do denarnega prejemka po Zakonu o dolgotrajni oskrbi niso upravičeni. V Skupnosti CSD tako do konca leta pričakujejo še nekaj tisoč več vlog, kar gotovo ne bo v prid hitrosti reševanja vlog.
Pravica do e-oskrbe
Trenutno na nekaterih območjih po Sloveniji zaznavajo tudi težave pri pridobivanju mnenj za e-oskrbo kot samostojno pravico, ki jo po zakonu izdajajo osebni zdravniki, patronažne službe ali CSD v okviru svojih obravnav. Kot so nam povedali na Skupnosti CSD, v številnih ambulantah mnenj ne želijo izdajati ali pa zanje zahtevajo plačilo. Zaradi dolgotrajnih postopkov oziroma zaradi dejstva, da se morajo vlagatelji ob začetku koriščenja pravic odpovedati dodatku za pomoč in postrežbo, beležijo tudi umike vlog.
Zapleta se tudi v domovih za starejše, kjer je skupaj okoli 22.000 stanovalcev, ki naj bi jim po uradni dolžnosti in na podlagi njihovega predhodnega soglasja njihovo oskrbo prevedli v sistem DO.
Preberite tudi: Dolgotrajna oskrba v Sloveniji: ključni izzivi in poti do rešitev
Nasvet uporabnikom: ne pišite vloge 'za vnaprej'
Da bi bilo čim manj zapletov, zaostankov in obremenitev strokovnega osebja, ki rešuje vloge, velja nasvet upravičencem, naj vloge za pravice iz dolgotrajne oskrbe oddajajo takrat, ko pomoč resnično potrebujejo, in ne ''za vsak slučaj, če bom kdaj potreboval oskrbo". Zakon o DO namreč tudi določa, da je ob pridobitvi pravice treba v obdobju največ šestih mesecev skleniti osebni načrt pri izvajalcu storitev. Ocenjevalci vloge vedno izhajajo iz stanja ob oddaji vloge.
Za vse nejasnosti so na telefonski številki 114 in na CSD-jih na voljo svetovalci, ki lahko odgovorijo na večino vprašanj.
Pri tem se je treba zavedati, da postopek zahteva oddajo popolne vloge, zbiranje dokumentacije in strokovno oceno upravičenosti, kar pomeni več korakov in časovno čakanje, zato prihaja do nestrpnih odzivov ljudi, ki pogosto pričakujejo takojšnjo pomoč.
Uporabnikom zato na CSD svetujejo, naj se pri oddaji vloge dobro pripravijo, zberejo vsa potrebna dokazila, si zapišejo vprašanja in ob obisku vstopne točke ne oklevajo zaprositi za dodatna pojasnila, saj lahko tako pripomorejo k hitrejšemu poteku postopka.
Zakaj prihaja do zapletov pri izdajanju odločb?
Skupna izkušnja CSD-jev pri uvajanju sistema dolgotrajne oskrbe po vsej državi je, da do zapletov (zastojev!) največ prihaja zaradi zakasnitve v delovanju informacijskega sistema, pomanjkljivega kadra, sklepanja pogodb med občinami in izvajalci in financiranja - cene, ki jih je določilo ministrstvo, pogosto, kot opozarjajo občine in izvajalci, ne pokrivajo realnih stroškov.
Kdaj bo informacijski sistem na vstopnih točkah začel delovati in kdaj se bodo začela usposabljanja zaposlenih, v času pisanja članka v začetku septembra še ni bilo natančnih informacij.
Preberite tudi: Dvig urne postavke za dolgotrajno oskrbo: pomemben korak k bolj dostojnemu delu
Vloge v predalu čakajo na sistemske rešitve?
»Pri izdaji odločb za oskrbovalce družinskega člana, za katere informacijski sistem že obstaja, pa se od 1. maja 2025 ustavlja del postopka, saj je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje začasno ustavil izdajo mnenj o psihofizičnih sposobnostih kandidatov,« so nam povedali na Skupnosti CSD.
»Posledično se vse vloge za pravice iz dolgotrajne oskrbe zbirajo, svetovalci na vstopnih točkah izdelujejo ocene, a odločb trenutno ni mogoče izdati. To nam povzroča veliko skrb glede čakalnih dob za izdajo odločb, saj bo, ko se bo ta problem rešil, v kratkem obdobju nemogoče izdati tako veliko število odločb, kot smo jih po posameznih CSD obravnavali v preteklih mesecih. Tudi zaposlenih na CSD je za tolikšen obseg dela premalo, zato si močno želimo, da odločevalci čim prej vzpostavijo pogoje, ki bodo omogočili, da ljudje svoje pravice resnično dobijo, saj je čakanje predolgo, vsak dan odlašanja pa še dodatno povečuje stisko ljudi, ki čakajo na storitve dolgotrajne oskrbe.«
Vir: Freepik
Se je bilo na vpeljavo sistema DO mogoče bolje pripraviti?
Tudi veliko uporabnikov, ki si želijo že od 1. julija 2025 koristiti odobreno pravico do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti, te trenutno še ne morejo uveljaviti, saj večina občin še nima podpisanih pogodb z izvajalci, prav tako pa tudi izvajalci še nimajo zadostnega kadra.
Pri tem se postavlja vprašanje, zakaj snovatelji pravic do dolgotrajne oskrbe niso že med načrtovanjem in vzpostavljanjem sistema DO (Zakon o dolgotrajni oskrbi je začel veljati 3. avgusta 2023, torej pred dvema letoma) poskrbeli za primerno število kadra in njihovo usposabljanje, ne pa da se to krčevito dela šele sedaj, ko sistem (deloma) že teče.
Kako delo poteka v praksi
Na CSD Maribor so nam povedali, da delo na vstopnih točkah kljub velikemu številu prejetih vlog za uveljavljanje pravic do DO poteka brez večjih zapletov oziroma problemov.
V letošnjem letu so do konca avgusta sprejeli 260 vlog za oskrbovalca družinskega člana, 544 vlog za dolgotrajno oskrbo na domu in 116 vlog za e-oskrbo.
Za pravico do oskrbovalca družinskega člana, za katero je že vzpostavljen informacijski sistem, ki izdajo odločb tudi omogoča, so v letošnjem letu izdali okvirno 100 odločb, tako negativnih kot pozitivnih.
Od skupno dvanajstih svetovalcev, ki jih lahko zaposlijo, je zapolnjenih deset delovnih mest, dve pa so razpisali. Od trenutnih desetih svetovalcev jih je šest usposobljenih za izdelavo ocene za DO, za ostale pa so v septembru in oktobru razpisani termini za izvedbo novih seminarjev.
»Trenutno je naše glavno delo ocenjevanje vlagateljev na terenu, v njihovem bivalnem okolju. Na vstopni točki čakamo na podrobnejša navodila oziroma usmeritve Ministrstva za solidarno prihodnost glede izdelave načrta priporočenih storitev, ki ga moramo izdelati pred samo izdajo odločbe. Čakamo pa seveda tudi na vzpostavitev informacijskega sistema, ki bo izdajo odločb sploh omogočal. Zato prihaja tudi do zastojev pri izdajanju odločb,« nam je povedala direktorica CSD Maribor Marjana Bravc.
.jpg)
Marjana Bravc, direktorica Centra za socialno delo Maribor, Foto: osebni arhiv Marjane Bravc
Ali storitve DO vključujejo tudi košenje trave?
V kopici zapletov, ki na splošno spremlja uvajanje sistema DO, pa se v CSD Maribor lahko pohvalijo, da vodijo že 210 oskrbovalcev družinskega člana, s katerimi so v stiku preko pošiljanja mesečnih poročil, ter letnih srečanj. »Lahko rečemo, da je pravica v polnosti zaživela. Ljudje, ki skrbijo za svojce, ki potrebujejo pomoč pri vseh oziroma večini življenjskih potreb, so zdaj tudi upravičeni do finančnega nadomestila, kar jim delo vsekakor olajša,« je še zadovoljna direktorica CSD Maribor.
Preberite tudi: Pomoč na domu se spreminja: manj javnih, več zasebnih izvajalcev
Za dolgotrajno oskrbo na domu, e-oskrbe in storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti (SKOS) trenutno sprejemajo vloge in na terenu izdelujejo ocene upravičenosti. Pri tem sogovornica še šaljivo, a podkrepljeno z resničnimi anekdotami poudari, da storitve dolgotrajne oskrbe vključujejo pomoč pri prehranjevanju, osebni higieni, gibanju, oblačenju, pomoč pri gospodinjskih opravilih, pri nakupu živil, spremstvo uporabnika, tudi pripravo in nadzor nad jemanjem zdravil, ni pa (žal) z njimi mišljena oziroma vključena tudi pomoč pri košnji trave ali urejanju okolice in podobnih opravilih.
Vir: Freepik
Zavedamo se stisk oseb, ki potrebujejo oskrbo
Kljub določenim zapletom pri vzpostavljanju sistema DO, pa je direktorica CSD Maribor Marjana Bravc optimistična: »Zaradi kompleksnosti sistema in vključenosti velikega števila deležnikov je utopično pričakovati, da bo sistem vzpostavljen čez noč. Prosim za strpnost in zavedanje, da na vstopnih točkah res delamo po najboljših močeh in kakor hitro je možno, vendar moramo opraviti ogromno ocenitev, dnevno prihajajo nove vloge in ni možno opraviti vsega v istem trenutku. Zavedamo se stisk in brezizhodnih situacij, v katerih so se znašle osebe in njihovi svojci in vsekakor si želimo kar najhitreje vsem pomagati. Ob zagonu takšnega sistema je potrebno sodelovanje in razumevanje na obeh straneh, tako strokovnih delavcev do uporabnikov kot tudi obratno. Verjamemo, da bodo ljudje takoj, ko se 'vse postavi na svoje mesto', z dolgotrajno oskrbo pridobili pomoč, ki jo potrebujejo in jim glede na njihove potrebe pripada.«
_______________________________________________________
Podpira Inštitut za odprto družbo – Sofija in sofinancira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča avtorja in ne odražajo nujno stališč Evropske unije, Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA) ali Inštituta za odprto družbo – Sofija (OSIS), niti Evropska unija, EACEA niti OSIS ne morejo biti odgovorni zanje.