Razprava, ki jo je tudi tokrat vodila dr. Sandra Bašič Hrvatin, se je osredotočila na to, kako mediji zadovoljujejo komunikacijske potrebe lokalnega prebivalstva.
Sodelujoči so razpravljali o tem, ali mediji zagotavljajo enakopravno obveščenost vsem državljankam in državljanom oziroma ali ti dobijo dovolj kakovostnih informacij o dogajanju v svojem lokalnem okolju. Pogovor je nanesel tudi na to, kako preprečiti nelojalno konkurenco občinskih »medijev«, ki se financirajo iz javnega denarja, ne delujejo pa po profesionalnih standardih, veljavnih za novinarstvo oziroma kako preprečiti netransparentno porabo javnega denarja za lokalne informacijske projekte, ki niso v javnem interesu, ter ga usmeriti v podporo lokalnim medijskim pobudam, ki bi zaposlovale novinarje in vključile lokalno prebivalstvo.
Posledice takega ravnanja so v okolju namreč negativne z vsaj dveh vidikov: uporabniki težko ločijo, kaj so pravi mediji, kaj je profesionalna novinarska informacija, občinske »medije« dobijo tudi zastonj. Poleg tega imajo lokalni mediji nelojalno konkurenco pri javnosti in oglaševalcih.
Odgovori na zgoraj navedena vprašanja so pomembni tudi zaradi potrebe po dvigu medijske pismenosti. Le medijsko pismeni državljani lahko namreč v informacijski družbi, v kateri mediji odločilno kreirajo podobo družbe, postanejo aktivni državljani, krepi se njihova socialna in politična kritičnost ter lahko postanejo tudi odločevalci.