V. d. direktorja Kobilarne Lipica dr. Boštjan Bizjak in strokovni vodja kobilarne mag. Janez Rus sta pred dnevi predala Slovenskemu etnografskemu muzeju uradno pobudo za vpis Kobilarne Lipica v register žive kulturne dediščine. S tem sta opravila zgodovinski korak v smeri ohranjanja in promocije Kobilarne Lipica kot izvorne kobilarne lipicanske pasme konj in izjemnega kulturnega spomenika.
»Pobuda na nacionalni ravni je temelj za skupni vpis vseh evropskih lipicanskih kobilarn na UNESCO-v reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine. Zato je izjemnega pomena tudi z vidika utrjevanja vloge Kobilarne Lipica v krogu evropskih lipicanskih kobilarn,« poudarja v. d. direktorja Kobilarne Lipica dr. Boštjan Bizjak.
»Storili bomo vse, kar je v naših močeh, da bo Kobilarna Lipica postala četrta slovenska znamenitost, vpisana na prestižni UNESCO-v seznam. Vpis namreč ne pomeni zgolj promocije Kobilarne Lipica, ampak tudi obvezo, da jo bo Slovenija ohranjala za dobrobit celotnega človeštva,« je zagotovil dr. Boštjan Bizjak ob predaji pobude podkrepljene s fotografskim in video gradivom.
Obenem je poudaril, da želi Kobilarna Lipica še naprej zagotavljati optimalne pogoje za vzrejo konj lipicanske pasme na najvišji strokovni ravni in omogočiti dostopnost do njene izjemne dediščine najširšemu krogu zainteresirane javnosti.
Slovenski etnografski muzej bo pobudo obravnaval v vlogi slovenskega nacionalnega organa za UNESCO. Ugodeno obravnavo vloge na nacionalni ravni in s tem vpis Kobilarne Lipica v register žive kulturne dediščine v Lipici pričakujejo v letošnjem letu.
Sledila bo druga faza postopka za vpis na UNESCO-v reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine, v kateri bodo pobudo obravnavali na sedežu organizacije UNESCO v Parizu.
»Prepričani smo, da bodo priznani mednarodni strokovnjaki za kulturno dediščino prepoznali pomen dediščine Kobilarne Lipica kot izvorne kobilarne lipicanske pasme konj s tradicijo od leta 1580. Verjamemo, da bo komisija UNESC-a ugodno obravnavala strokovne argumente in potrdila skupni vpis Kobilarne Lipica in ostalih lipicanskih kobilarn na UNESCO-v reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine,« je prepričan strokovni vodja kobilarne mag. Janez Rus.
Pomen vpisa Kobilarne Lipica je toliko večji zaradi dejstva, da je Sloveniji doslej uspelo uvrstiti na Unescov seznam svetovne dediščine Škocjanske jame, ki predstavljajo del svetovne naravne dediščine, kot del svetovne kulturne dediščine pa še rudnik živega srebra Idrija in prazgodovinski kolišči na območju Ljubljanskega barja.
Izjemnost Kobilarne Lipica temelji na vrsti dejstev. Prvo med njimi je to, da je Kobilarna Lipica izvorna kobilarna ene najstarejših kulturnih pasem konj – lipicanca in najstarejša evropska kobilarna, ki kontinuirano vzreja isto pasmo konj. Zavarovano območje Lipice je edina mikro lokacija, ki zagotavlja optimalne pogoje za vrhunsko rejo lipicanca, in predstavlja edinstven ambient, katerega posamezni sklopi – prostorska ureditev, stavbno jedro in kulturna krajina – so se izoblikovali izključno v funkciji temeljne, izvorne dejavnosti – vzreje lipicancev.
Zato ima Kobilarna Lipica izjemen razvojni potencial v smislu zagotavljanja vrhunske reje lipicanca v svetovnem merilu, kot izobraževalna in strokovno-raziskovalna ustanova, njen razvoj je izjemnega pomena za ugled Slovenije v mednarodnem merilu.
Dr. Boštjan Bizjak je zato prepričan, da bodo v podporo tako pomembnemu zgodovinskemu koraku za zaščito Lipice, kot je vpis na UNESCO-v seznam, pristopili ne le vsi ljubitelji Lipice in lipicanca, temveč tudi celotna slovenska politična sfera, ustanove in civilna družba.