Vsi bi radi kdaj komu pomagali in se trudimo in trudimo, pa brez pravega uspeha. Pa tako logično se nam zdi, kaj bi bilo treba storiti, da bi bilo bolje. To se sploh ne zgodi tako redko. Nekomu lahko svetuješ, kaj naj naredi, tisti zadnji, odločilni korak pa mora narediti vsak sam. Če tega ne naredi, je ves trud zaman. Potem pa si mnogi zelo očitajo, da niso bili sposobni pomagati, ko je bilo to tako potrebno. Verjetno vsak od nas pozna tudi takšne situacije, se spomni ljudi, ob katerih so bili čisto brez moči z vsemi svojimi prizadevanji. Ampak nekaterim se zares ne da pomagati. Imajo svoj prav, prepričani so, da mora vse teči tako, kot so sami prepričani in niso pripravljeni poslušati nasvetov drugih. Imajo vso pravico do tega, samo potem se ne smejo pritoževati, da jim nihče ni hotel pomagati. Seveda to ne sme biti izgovor, da bi že vnaprej rekli, da tu vsa pomoč nič ne pomaga. Včasih se lahko tudi zmotimo in zato je treba vsaj poskusiti. Moramo pa potem sprejeti tudi dejstvo, da smo včasih s svojo pomočjo čisto nemočni. Tudi to je treba sprejeti, ni drugače.
Zdravnica, publicistka, predavateljica in prevajalka Metka Klevišar kljub upokojitvi še dandanes ostaja aktivna, pomaga ljudem, se z njimi pogovarja in odgovarja na najtežja življenjska vprašanja. Pravi, da bi se o smrti morali bolj pogosto pogovarjati.
Več boste našli tukaj.