Takšnih zgodb je veliko. Spletna prodaja in nakupovanje sta priročna in vse bolj razširjena, žal pa tudi zelo privlačna za goljufe. Da bi se jim izognili, je dobro poznati nekaj značilnih trikov, s katerimi nas skušajo zavesti.
Prevaranti pogosto skušajo prepričati uporabnike, naj komunikacijo nadaljujejo izven uradne strani – prek SMS-a, Vibra ali WhatsAppa.
To je jasen znak, da nekaj ni v redu. Enako velja za povezave, ki jih prejmete prek sporočil in ki vas peljejo na druge strani, ki so videti kot npr. Bolha, a so v resnici lažne. Na teh straneh vas bodo prosili za podatke o kreditni kartici – in prav ti so tisto, kar iščejo.
Pogosta je tudi zloraba storitve »Brez skrbi«. Ta storitev je sicer uradna in varna, a goljufi ustvarijo zelo podobne lažne strani, s pomočjo katerih želijo priti do vaših podatkov.
Če uporabljate omenjeno storitev, naj vsa komunikacije poteka izključno znotraj uradnega portala. Ne pustite se preusmeriti drugam, četudi oseba na drugi strani trdi, da obvezno potrebuje vašo telefonsko številko ali e-mail naslov.
Preberite tudi: 10 korakov do digitalne varnosti: zaščitite svoj telefon, slike in osebne podatke
Še ena pogosta zvijača je, da kupec trdi, da je denar že nakazan. Ko izdelek odpošljete, pa se izkaže, da plačila ni bilo in kupca ni več mogoče doseči. Zato vedno velja pravilo: izdelek pošljite šele, ko je denar resnično na vašem računu. Še bolj varno pa je, da se s kupcem dogovorite za osebno srečanje in izmenjavo opravite v živo. Tako imate neposreden stik, vidite, komu izročate izdelek, hkrati pa se takoj prepričate, da je plačilo res opravljeno.
Preberite tudi: Kako prepoznam lažna SMS-sporočila?
Pri oglasih se splača biti pozoren na malenkosti. Prevarantski oglasi so pogosto napisani v slabi slovenščini, s slabimi ali ukradenimi fotografijami, za njimi pa stojijo na hitro ustvarjeni profili. Če vas oglas preseneti z izjemno nizko ceno ali je prodajalec sumljivo hiter in vztrajen pri tem, da se mu kar takoj odzovete, je previdnost več kot na mestu. Včasih že prošnja za dodatne fotografije razkrije, ali ima prodajalec predmet res pri sebi. Fotografije izdelka pa lahko preverite tudi s pomočjo orodij, ki pokažejo, ali so slike ukradene s spleta ali dejansko avtentične. To storite denimo tako, da v brskalniku Google kliknete na ikono fotoaparata in naložite sliko, ki jo želite preveriti. Če se pojavi v več rezultatih iskanja oz. pri kakem drugem oglasu, je to gotovo prevara.
Grafika je iz priročnika o spletni varnosti ABC varnosti na spletu, ki ga lahko prelistate s klikom na povezavo.
Če pa se kljub previdnosti zgodi, da ste vtipkali podatke kreditne kartice na napačno stran, ne odlašajte: takoj pokličite svojo banko in blokirajte kartico. Sumljive oglase ali sporočila prijavite portalu, kjer ste opravili nakup in SI-CERT-u. Če pa ste bili oškodovani, je prav, da primer prijavite policiji.
Spletni oglasi so lahko priročen način, da prodamo stvari, ki jih ne potrebujemo več, ali pa po ugodni ceni kupimo nekaj, kar potrebujemo. Če ostanemo previdni, komuniciramo samo prek uradnih poti in se ne prenaglimo, je nakupovanje varno in prijetno. Zavedajmo se, da previdnost ni znak nezaupljivosti, ampak zdrave pameti – in ta nas lahko obvaruje pred marsikatero nevšečnostjo.
Če želite biti obveščeni o najaktualnejših spletnih prevarah, se prijavite na Varne novice.