Od januarja do konca preteklega tedna so umrli kar trije vozniki enoslednih vozil več kot preteklo leto, zaradi česar je število umrlih voznikov enoslednih motornih vozil v letošnjem letu najvišje v zadnjih 10 letih. Agencija RS za varnost prometa zato poziva Vlado in Policijo, da nemudoma poskrbita za nujen nadzor in ukrepanje.
Ob zaključku nacionalne akcije se zahvaljujemo vsem sodelujočim, posebej še lastnikom slovenskih poligonov, ki so v zadnjih dveh vikendih gostili motoriste na dnevih odprtih vrat in jim približali elemente varne in pravilne vožnje ob začetku motoristične sezone.
V letošnjem letu so do konca preteklega tedna slovenske ceste terjale 34 smrtnih žrtev, 10 več kot lani, kar je žal za 42 % več kot v lanskem primerjalnem obdobju. Umrli vozniki enoslednih vozil predstavljajo kar 18 % vseh smrtnih žrtev, prav vsi pa so bili motoristi.
Pri tem se ne gre sklicevati na objestnost ali neizkušenost mladih motoristov, saj sta bila kar dva umrla motorista v starostni skupini med 45 in 54 leti, v starostnih skupinah od 18. do 24., 35. do 44., 55. do 64. in 65 in več let, pa je umrl po en motorist. Trije med njimi so imeli vozniški staž 25 ali več let, eden umrli je imel vozniški izpit za motor 2 leti, najmlajši, 19-letni motorist, pa je bil brez vozniškega izpita (ni podatka za umrlega 66. letnega državljana Italije).
Nespoštovanje prometnih pravil in hitrostnih omejitev so bližnjica do smrti
Analiza prometnih nesreč, v katerih so bili vpleteni motoristi, je pokazala, da žal prenekateri motorist ne spoštuje hitrostnih omejitev in tudi drugih prometnih pravil, ne glede na starostno skupino ali vozniški staž. Tako je bila kar trikrat vzrok za nastanek prometnih nesreč neprilagojena hitrost, dvakrat je motorist vozil po napačni strani oziroma v napačni smer vožnje, enkrat pa je do prometne nesreče prišlo zaradi neupoštevanja pravil o prednosti. Vsi umrli motoristi so sicer uporabljali zaščitno čelado, čeprav je eden ni pripel, a zgolj čelada je za zaščito pred smrtnimi poškodbami premalo.
V veliki večini, kar pet od šestih, so bili povzročitelji prometnih nesreč, v katerih so izgubili življenja, prav motoristi, v kar štirih primerih pa je bil motorist sam udeležen v nesreči s smrtnim izidom. Povzročitelji so bili iz različnih starostnih skupin (iz vsake skupine eden – od 18. do 24., od 35. do 44. let, od 45. do 54. let, od 55. do 64. let, 65. in več let). Kar pet od šestih prometnih nesreč so se pripetile na regionalnih cestah, večinoma v popoldanskem času med 13. in 18. uro (pet od šestih umrlih), na različne dneve v tednu, z različnimi motorji. 3 umrli motoristi so imeli super športno motorno kolo, ostali umrli pa so vozili kros motorno kolo, potovalno motorno kolo in »chopper« motorno kolo.
Število prometnih nesreč v enakem primerjalnem obdobju je sicer za 4 % nižje kot lani (4.012; v letu 2015: 4.167), huje telesno poškodovanih udeležencev cestnega prometa je bilo za kar 12 % manj (139; lani: 158), lažje telesno poškodovanih pa za 4 % manj (1.655; lani: 1.721).
Ukrepanje pristojnih je več kot nujno
Agencija RS za varnost prometa je prav v preteklih dveh tednih izvajala nacionalno akcijo osveščanja glede varnosti motoristov, v okviru katere je opozarjala tako motoriste na previdno vožnjo in upoštevanje vremenskih in prometnih razmer, kot tudi druge udeležence v prometu, naj bodo pozorni na motoriste. Za spomladansko obdobje je značilno, da vozne razmere postanejo ugodne, zato se hitrosti na cestah ob lepem vremenu močno povečajo, ljudje pa postanejo za volanom bolj agresivni. Na podlagi statističnih podatkov iz preteklih let ugotovljamo tudi, da se prometne nesreče s smrtnim izidom, ki so povezane s hitrostjo, največkrat zgodijo prav v lepem vremenu, ko so vozni pogoji najboljši, predvsem pa na domačih cestah, za katere vozniki verjamejo, da jih dobro poznajo.
Prvič letos se akciji ni pridružila Policija, saj zaradi stavke, ki traja že nekaj mesecev, ne izvaja povečanega nadzora. A prav problem hitrosti je tisti, kjer je brez nadzora težko urediti razmere in kjer je bistvenega pomena, da pristojne organizacije sodelujemo in aktivno prispevamo k zmanjšanju števila prometnih nesreč ko tudi njihovih posledic. Policija je v preteklosti bila vedno pomemben in ključen partner pri zagotavljanju varnosti cestnega prometa, zato si še naprej želimo njihovega aktivnega sodelovanja.
Zato Agencija RS za varnost prometa poziva Vlado RS, Sindikat policistov Slovenije in Policijski sindikat Slovenije, naj v dobro državljank in državljanov ter vseh uporabnikov slovenskih cest, vendarle najdejo skupno besedo in prekinejo stavko, saj je nadzor nujno potreben pri zagotavljanju varnosti cestnega prometa.
Prva četrtina leta je za nami, poskrbimo, da do konca leta popravimo statistiko in preprečimo nepotrebne izgube življenj, ki je vsako zase dragoceno in neponovljivo.