Najprej so se posvetili živi kulturi, kjer je beseda tekla o ptujskih festivalih in njihovem
nadaljnjem razvoju. Izmed slednjih, s katerimi mesto diha in živi ter so odlična priložnost za promocijo Ptuja, je gotovo treba izpostaviti te tri:
- Art Stays, najpomembnejši slovenski festival sodobne likovne umetnosti;
- Arsana, ki spada med najodmevnejše glasbene festivale na Slovenskem in ima odlično mednarodno prepoznavnost, ter
- Dnevi poezije in vina, festival z literarno platformo evropskega formata.
Vsi omenjeni festivali so presegli slovensko raven in se razvili v festivale, ki so pomembni v evropskem prostoru in ki niso prepričali le strokovne javnosti, temveč so
tudi pomembni za kulturni razvoj celotnega slovenskega prostora in ne nazadnje privlačna destinacija kulturnega turizma, se strinjajo tudi Mladen Delin, vodja poletnega glasbenega festivala Arsana, Sanja Selinšek, zunanja sodelavka festivala sodobne likovne umetnosti Art Stays, ter Stanka Vauda Benčevič, predstavnica festivala Dnevi poezije in vina. Organizatorji so presegli svoje zmogljivosti in potrdili svoje organizacijske ter produkcijske sposobnosti, vsi festivali tudi dokazujejo lastno produkcijo.
A kot so izpostavili vsi trije predstavniki omenjenih festivalov, se srečujejo s finančnimi težavami. Kot sta dejala Mladen Delin in Sanja Selinšek imajo primerljivi festivali v Evropi desetkrat več finančnih sredstev, s katerimi razpolagajo. Ministrica za kulturo je na to odgovorila, da bo znotraj finančne perspektive 2014–2020 za spodbujanje ustvarjalnosti, torej za živo kulturo, prek razpisov na voljo 34,5 milijona evrov.
Pri drugi točki so se posvetili bogati ptujski kulturni dediščini in aktualnim zadevam v okviru te. Znotraj arheologije je direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož dr. Aleksander Lorenčič izpostavil vprašanje prezentacije stalnih zbirk, problematiko arheološkega muzeja (arheološke zbirke s statusom nacionalnega pomena) ter zaščite spomenikov državnega pomena (Orfejev spomenik). Dr. Lorenčič: »Od leta 2011 Ptuj nima primernega razstavišča za arheologijo, muzej gasi stanje z začasnimi rešitvami. Potrebno je ciljno in kontinuirano delovanje, da v realnem času pridemo do rešitev, ki si jih zaslužita tako Ptuj kot arheologija.«
Sledila je tematika grajskega kompleksa, znotraj katere je dr. Lorenčič izpostavil, kaj vse je potrebno za nadaljnjo prenovo obzidja, dokončno hortikulturno ureditev grajskega griča ter prenovo stavb ob vznožju pri parkirišču na severni strani kompleksa.
»Nihče ne želi, da se kaj takega ponovi,« je zatrdil Lorenčič in izpostavil tudi to, da je treba natančno opredeliti namembnost stavb v okviru kulturne dediščine, ter še posebno poudaril, da je potrebna ureditev požarne varnosti objektov na grajskem griču. Župan MO Ptuj Miran Senčar je pri tem izpostavil, da je treba urediti pravne podlage glede trase poteka vodovodnega omrežja, da se lahko postavi prepotreben hidrant. »Tukaj morata sodelovati tako Mestna občina Ptuj kot država, torej ministrstvo za kulturo, da se to stanje čim prej uredi,« je še poudaril župan.