Idilično kmečko povest Ivana Tavčarja je v ta žanr spremenila ekipa: Vojko Anzeljc (režiser), Matjaž Vlašič (avtor glasbe), Janez Usenik (avtor libreta in dramskega besedila), Miha Krušič (koreograf) idr. V vlogi Janeza bosta nastopila Matjaž Robavs in Domen Križaj, kot Meti pa Nina Pušlar in Maja Martina Merljak. Ponovitve muzikala bodo vse do 21. septembra.
Idilična kmečka povest Cvetje v jeseni Ivana Tavčarja je eno najbolj znanih ljubezenskih zgodb v slovenski književnosti, velja pa tudi za eno najlepših. Po nepozabnem filmu iz leta 1973 s Poldetom Bibičem in Mileno Zupančič v naslovnih vlogah, glasbo Urbana Kodra in v režiji Matjaža Klopčiča zdaj dobivamo še muzikal. Zgodba iz povesti je idealna za ta žanr, saj vsebuje vse potrebne prvine, kot so ljubezenska zgodba med Janezom in Meto, zabavljaška sluge Danijela in dekle Lize, pa zavist, veselje, upanje in močna, smrtonosna čustva.
Čeprav je bila povest napisana v popolnoma drugačnih časih, bistvo življenja ostaja enako: le z naravo povezan (kmečki) človek še živi naravno, globoko in čustveno. Ivanu Tavčarju je uspelo napisati brezčasno zgodbo. Aktualni so tudi njegovi pozivi k bujenju slovenske narodne zavesti in krepitvi vsenarodne sloge.
Ljubezen nam je vsem v navdih
»Cvetje v jeseni je v našem kulturnem prostoru posebna legenda. Njen avtor Ivan Tavčar je idealiziral in romantično prikazoval življenje in delo na nepokvarjenem podeželju, kjer je ritem vsakdanja počasnejši in bolj človeški. Tako se zdi, da arhaična zgodba iz nekih drugih, daljnih časov o globokem prepadu med razvajenim in udobnim načinom meščanskega življenja ter trdim, delovnim, naravnim zakonitostim podrejenem življenju kmečkega prebivalstva s sodobnimi časi nima veliko skupnega. A le na videz. Danes sodobni človek, ponovno, vzdihuje za dobrimi starimi časi, ko je vse teklo bolj počasi, a je kljub temu vse funkcioniralo,« pravi Darko Brlek, direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana ter predsednik Evropskega združenja festivalov EFA. »Cvetje v jeseni ni le idealizacija kmečkega življa kot zaščitnika slovenskega jezika in tradicije ter hvalnica neoskrunjeni naravi, pač pa se ga lahko bere tudi kot svojevrstven poziv k bujenju narodne zavesti, poziv k spravi in povezovanju med Slovenci. Negotovost, kaj bo z narodnostnim ozemljem, je bila leta 1917, ko je povest izšla, velika spričo divjanja prve svetovne vojne in razpadanja stoletij dolge vladavine Habsburžanov. Slovenci smo takrat, morda, imeli prvo veliko priložnost, da se združimo v lastni državi. A tudi v tem pogledu je bil Tavčar nekakšen vizionar in velik sanjač, čigar sanje so se uresničile mnogo pozneje. Je pa Cvetje v jeseni tudi in predvsem ljubezenska zgodba. Da je tako, avtor nakaže že na začetku povesti z besedami: 'Kaj veste o tisti ljubezni, ki pretresa telo in dušo, ki veže dušo in telo, ki je kakor nevihta, ki pride, da ne veš od kod, ki te podsuje, ki te stolče, da se od nje nikdar več ne oddahneš, ki jo pa vendar hočeš imeti, in najsi radi nje življenje izgubiš! Kaj ve veste o taki ljubezni!' Ja, res, kaj zares vemo o ljubezni in kaj je pomembnejšega od nje – od katere koli ljubezni? Kaj je pomembnejše od ljubezni do domovine, naroda, otrok, partnerja …? Ljubezen sama. Pa čeprav nam je, kot je Tavčar v svojih zgodbah rad poudarjal, vsem v pogubo. A zakaj nam ne bi bila v navdih? Nam, sem prepričan, novo Cvetje v jeseni, ki tokrat cveti kot muzikal, v pogubo ne bo. Vesel sem, da smo se na Festivalu Ljubljana odločili podpreti ta projekt. Vsi njegovi ustvarjalci so se izziva, ki ni lahek zaradi odlične literarne predloge in zdaj že kultnega filma, lotili zagnano in z izjemno energijo. Zaželimo jim srečo in veliko ljubezni!«
Ekipa Cvetja v jeseni
Muzikal je režiral Vojko Anzeljc, ki je najbolj znan po serijah Odklop, TV Dober dan, celovečernem filmu Zadnja večerja in dokumentarno-igranem celovečernem filmu Sfinga. Glasbo je napisal Matjaž Vlašič, akademsko izobraženi glasbenik, violinist, vokalist in avtor uspešnic za skupino Pop Design, Heleno Blagne, Nušo Derenda idr. Med drugim je avtor pesmi Energy, s katero je Nuša Derenda nastopila na Evroviziji in zasedla sedmo mesto. Avtor libreta in dramskega besedila je Janez Usenik, novinar na Pop TV, sicer pa amaterski igralec, soscenarist nadaljevanke Čista 10ka in celovečernega filma Šelestenje, poslovenil je muzikale Mož iz Manče, Uscana vas in Zadnjih 5 let. Cvetje v jeseni koreografira Miha Krušič, eno najbolj prepoznavnih imen v svetu plesa pri nas, saj je plesni učitelj, koreograf, plesalec in plesni sodnik. Sodeloval je pri pevsko-plesnem spektaklu Siddharte na stadionu za Bežigradom in v Stožicah ter v največjih televizijskih šovih, kot so Talenti, X Factor, Znan obraz ima svoj glas. Avtorsko ekipo sestavljajo tudi Anže Rozman (orkestrator), Simon Dvoršak (glasbeni vodja in dirigent), Željka Predojević in Nataša Nahtigal (mentorici petja), Vesna Mirtelj (kostumografka) in Greta Godnič (scenografka).
V muzikalu bo uporabljenih več kot 20 pesmi, od tega bo večina avtorskih, povsem novih, nekatere pa je ekipa muzikala povzela iz zakladnice slovenske narodne glasbe. Odpelo jih bo (in odigralo) 18 izvajalcev ob spremljavi simfoničnega orkestra pod taktirko dirigenta Simona Dvoršaka.
V vlogi Janeza nastopa Matjaž Robavs, operni solist, pevski pedagog in član tria Eroika, oziroma Domen Križaj, baritonist, študent solopetja na Akademiji za glasbo v Ljubljani in medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Med drugim je že sodeloval z orkestrom Dunajske filharmonije in orkestrom Camerata Salzburg. Meti bosta Nina Pušlar, poklicna glasbenica, ki je prve korake k prepoznavnosti naredila z zmago na Bitki talentov na nacionalni televiziji pred skoraj desetimi leti, in Maja Martina Merljak, profesionalna igralka. V ostalih vlogah bodo nastopili: Jure Ivanušič (Danijel), Alenka Kozolc Gregurić in Ana Grasselli (Liza), Marjan Bunič in Damijan Perne (Boštjan), Lucija Grm (Barbara) in drugi.
Premiera Cvetja v jeseni bo v sredo, 17. septembra, ob 20.00 v Križankah.
Sledile bodo ponovitve do 21. septembra.