Tehnika in dejanske zmožnosti električnih vozil se v zadnjih letih izboljšujejo, zato so bile tehnične karakteristike pred pozivom k oddaji potreb po nabavi po skupnem javnem naročilu podrobneje predstavljene tudi predstavnikom ministrstev. Naslednji korak bo strokovni dialog s potencialnimi ponudniki z namenom razjasnitve vseh morebitnih dilem in vprašanj ter z namenom predstavitev poslovnih modelov, potem pa bo predvidoma sledilo oblikovanje razpisa in objava javnega naročila. Predstavitev stanja na področju elektromobilnosti in preizkus nekaterih modelov električnih vozil je potekal v preteklem tednu.
V imenu ministrstva za javno upravo, ki izvaja javno naročilo, je udeležence pozdravil mag. Domen Bizjak z Direktorata za javno naročanje, v imenu ministrstva za infrastrukturo, ki skrbi za vsebinski del naročila ter je odgovorno za stanje na področju polnilnic, pa Dean Herenda z Direktorata za infrastrukturo.
Pri naročilu električnih vozil je poleg ekonomičnosti izjemno pomemben dejavnik vpliv na okolje, saj je dejstvo, da promet osebnih in kombiniranih vozil pomembno vpliva na delež izpustov ogljikovega dioksida v atmosfero.
Najnovejše usmeritve Evropske komisije in po zagotovilih komisarke za promet g. Bulčeve gredo poleg nizko-ogljične družbe tudi v smer nizko-energetske družbe. S tega vidika je nabava električnih vozil prav tako zelo smiselna, saj ta vozila (zaradi manjših izgub pri prenosu) porabijo okrog 15kWh/100km, medtem ko jih vozila z notranjim izgorevanjem do 50kWh/100km ali več.
Stanje na področju elektromobilnosti, s poudarkom na uporabnosti električnih vozil v praksi, ter tehničnih potreb za polnjenje, sta predstavila g. Simon Čretnik in g. Marko Femc iz Društva za električna vozila Slovenije (DEVS).
G. Čretnik je podal informacije o uporabi električnih vozil iz lastnih izkušenj, na podlagi katerih je mogoče zaključiti, da je stanje danes bistveno boljše kot pred petimi leti. Mreža javno dostopnih polnilnic v Sloveniji je znatno izboljšana in celo nadpovprečna glede na število prebivalcev (več kot 250 polnilnic), to pa je tudi pomemben faktor pri uporabi tovrstnih vozil na daljših relacijah. Glavna slabost uporabe hitrih polnilnic je strošek gostovanja v tujih okoljih (roaminga) pri polnjenju baterij. V zvezi s tem je g.Čretnik pristojne regulatorje v tujini pozval k urejanju te težave. Kot je dodal, pa je ravno nasprotno v Sloveniji, kjer je način uporabe polnilnic uporabniku bistveno bolj prijazen, kar bi morali promovirati kot slovensko dobro prakso tudi v tujini. Sam je z električnim vozilom prevozil preko 180.000 km, opravil preko 4000 polnjenj na šuko vtičnici in 700 na hitrih polnilnicah, baterija pa je trenutno pri 70% kapaciteti. Ker tehnologija baterij ves čas napreduje, so najnovejše baterije še manj občutljive in ohranjajo prvotno kapaciteto daljši čas.
V svoji predstavitvi je g. Femc predstavil različne načine polnjenja električnih vozil v javno dostopni mreži polnilnic ter modele električnih vozil, ki so trenutno dostopni na slovenskem avtomobilskem trgu.
Po končani predstavitvi so si udeleženci pred poslopjem Ministrstva za javno upravo ogledali testna električna vozila in z njimi opravili testne vožnje po Ljubljani (Renault Zoe, BMW i3, Nissan Leaf, Tesla S).