Leta 2011 je za 15. junij Generalna skupščina Združenih narodov razglasila mednarodni dan osveščanja o nasilju nad starejšimi. Po zadnjih statističnih podatkih naj bi bila v svetu žrtev katere od oblik zlorabe približno ena od šestih starejših oseb. To je več od prejšnjih ocen, zaradi staranja prebivalstva pa bi se lahko razmere v prihodnje še slabšale.
Varuh človekovih pravic Peter Svetina poudarja pomen ničelne tolerance do napadov na človekovo telesno celovitost, svobodo gibanja, odločanje in dostojanstvo. Meni, da preprečevanje nasilja nad starejšimi v času intenzivnih demografskih sprememb ni le vprašanje etike in človekovih pravic, pač pa pomemben družbeno-ekonomski dejavnik dolgotrajne oskrbe. »Daljšanje povprečne življenjske dobe prinaša številne izzive, ki terjajo hitre in učinkovite odgovore države, a strategije, kako uresničevati pravice starejših, (še) nimamo,« poudarja Peter Svetina.
Po varuhovem mnenju bomo lahko na področju odkrivanja in preprečevanja nasilja nad starejšimi uspešni le s kakovostnimi izobraževalnimi programi in usposabljanji za odkrivanje, pomoč in usmerjanje žrtev nasilja, vlaganji v raziskovalne programe, ozaveščanjem javnosti in aktivnim državljanstvom. Če želimo uspešno zajeziti nasilje, pa moramo po njegovih besedah nuditi podporo tudi tistim, ki ga izvajajo, da bodo spremenili svoje vedenje. »Starejši prevečkrat (po)trpijo. Nasilja ne prijavijo, ne poiščejo pomoči in se ne obrnejo na pristojne institucije, ki potem ne morejo ukrepati. Družinsko, institucionalno in ekonomsko nasilje (npr. ko otroci nasprotujejo sprejemu starša v dom za starejše, ker bi bili doplačniki storitve ali ker se je na nepremičninah starša opravila zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist občine, ki bi doplačevala storitev) je zelo prikrito in težavno za odkrivanje, saj se ga celo storilci in žrtve pogosto ne zavedajo ali pa ga starejši zaradi sramu prikrivajo oz. zanikajo. Kot družba moramo biti zato občutljivi za pojave nasilja, diskriminacije in stereotipiziranja starejših, ga obsoditi in sankcionirati,« poudarja Peter Svetina.
Kot je zapisal, za spodbujanje pozitivnega odnosa do staranja v Sloveniji potrebujemo široko medresorsko oz. medinstitucionalno sodelovanje in povezovanje s strokovno javnostjo in nevladnimi organizacijami. Tu varuh Svetina ponovno izpostavlja pomen čim hitrejše in učinkovite ureditve dolgotrajne oskrbe in iskanja možnosti za deistitucionalno namestitev starejših, kot je na primer namestitev starejših v drugi družini, ki je ena od oblik varstva, s katerim je mogoče nadomestiti, dopolniti ali zagotoviti funkcijo doma ali lastne družine. »V zadnjih 20. letih smo dopustili, da se pod izgovorom, da je sprejem Zakona o dolgotrajni oskrbi pred vrati, niso spreminjali koncepti skrbi za starejše, ni se modernizirala in novelirala zakonodaja. Čakamo in mislimo, da bo vse rešil prav ta zakon, a smo obenem pozabili na naše osnovne naloge: da starostnikom tukaj in zdaj zagotovimo kakovostno, varno in dostojno oskrbo. Večina si želi starost preživeti doma, v domačem okolju, ki ga poznajo, kjer se počutijo sprejete. Poskrbeti moramo, da ne bodo osamljeni in da ne bodo živeli v prepričanju, da so le še breme drugim,« ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o nasilju nad starejšimi še poudarja varuh. Pravica do dostojnega preživljanja starosti oz. oskrbe – v domačem okolju ali v ustrezni ustanovi – in avtonomnega odločanja o tem, sta namreč temeljni človekovi pravici. Tudi zato je Varuh človekovih pravic močan glas vseh tistih, ki se jih ne sliši ali je njihov glas prešibak, so še zapisali na spletni strani varuha človekovih pravic.
Vir: Spletna stran Varuh RS
Statistični urad RS