Noče se umivati
Možni vzroki: Občutek izgube dostojanstva, sram, ne-zavedanje potrebe bo higieni, strah pred vodo, pretopla ali premrzla voda, strah pred padcem, slaba izkušnja od prej, demenca.
Kako ukrepati: Obzirno, s prijaznim glasom ga/jo vprašajte, zakaj noče, in poskusite najti pravi vzrok. Ga/jo je strah padca? Je vzrok v temperaturi vode? Gre za demenco, zaradi katere pozablja na osebno higieno? Kopanje spremenite v prijetno opravilo, v kad postavite stol in steno opremite z držalom. Poskrbite za čim več zasebnosti, na primer za tuširanje v kopalkah.
Zavračanje hojce ali vozička
Možni vzroki: Občutek nemoči, strah pred izgubo samostojnosti.
Kako ukrepati: Pogovorite se o prednostih, ki jih hojca prinaša, in opozorite na potencialne posledice neuporabe. Če v pogovor vključite zdravnika, še toliko bolje. Hojca ni »znak« za invalidnost, pač pa pripomoček, ki ohranja samostojno gibanje in podaljša mobilnost. Izpostavite, da bo uporaba hojce izboljšala hojo na dolgi rok in preprečila padce. Poskrbite, da bo starostnik čim večkrat videl uporabo v praksi (večkrat, kot nekaj vidimo, boj »normalno« se nam zdi) in pri tistih, ki jih pozna ali so podobne starosti. Omogočite mu, da si sam izbere hojco – na voljo so v najrazličnejših izvedbah. Ne vztrajajte pri uporabi v vseh situacijah, temveč sklepajte kompromise. Vaš bližnji ne bo imel nič proti pri uporabi hojce v trgovini, na obiskih pa se bo verjetno raje naslonil na vašo roko. Uporabite neverbalno komunikacijo: namesto, da bi ukazali: vzemi hojco, jo preprosto »porinite« v roke.
Noče se preoblačiti
Možni vzroki: Apatija, nezanimanje, depresija, upad sposobnosti odločanja (znak za Alzheimerjevo bolezen)
Kako ukrepati: Sami sebe vprašajte, kje je resnični vzrok: v oblačilih ali v vaši (pre)občutljivosti? Starostnik ima pogosto najljubša oblačila, ki jih neprestano nosi. Če jih redno daje v pranje in je problem samo v njihovem izgledu, se s tem ne obremenjujte. Če vztraja v umazanih oblačilih, je druga zgodba. Problem rešite tako, da jih medtem, ko se tušira, vzamete, potisnete v pralni stroj in ga vključite. Poskrbite, da so najljubša oblačila vedno na voljo v oprani »različici« - kupite več enakih kosov. Oblačenje vedno istih oblačil je pogosto eden od prvih znakov Alzheimerjeve bolezni, zato bodite pozorni na morebitne druge znake bolezni.
Apatija
Možni vzroki: Pomanjkanje aktivnosti, sprememba kognitivnih sposobnosti, telesno pešanje, depresija, demenca
Kako ukrepati: Poskrbite, da bi imel starostnik dovolj možnosti za socialne stike. Človek hitro postane apatičen in zaprt vase, če ne more iz stanovanja, ker nima prevoza, ali pa ker prijatelji ne kličejo več, ker so se preselili, zboleli ali umrli. Starostniki pogosto izgubijo interes za svoje prejšnje aktivnosti, ker v njih ne morejo več sodelovati tako, kot so nekoč. Nekdo, ki je rad slikal, zdaj pa zaradi artritisa težko drži čopič v rokah… razumljivo je, da tega noče več početi. Pomagate lahko tako, da predlagate alternativne oblike aktivnosti, na primer obisk muzeja, pomoč vnukom pri risanju in podobno. Če je starostnik apatičen kljub temu, da ima veliko »za početi«, je to lahko znak za depresijo in/ali demenco. V obeh primerih je potrebno zdravljenje.
Izbirčnost pri hrani
Možni vzroki: Bolezni (diagnosticirane in prikrite), dolgčas, izguba okusa, demenca
Kako ukrepati: Raje, kot da se osredotočate na to, da bodo obroki zdravi, starostniku ponudite tisto, kar je vedno rad jedel. Izgubljanje okusa lahko povzroči, da se vsa hrana zdi plehkega okusa. Rešitev je uporaba več začimb. Če starostnik začne hujšati, je najbolj pomembno, da uživa hrano, ki jo ima rad, in da dobi dovolj kalorij. Izjema so stanja, ki zaradi zdravstvenih razlogov omejujejo nekatera živila. Poskrbite, da bo imel vedno na voljo dovolj visoko kaloričnih prigrizkov, na primer pudingov, smutijev, piškotov, žitnih ploščic… Raje kot tri večje obroke servirajte pet ali šest manjših. Iz prehranjevanja ne delajte drame, saj bo to povzročilo le spopad vaše in njegove volje. Nekateri starostniki preprosto pozabijo jesti zaradi izgube spomina.
Prepirljivost
Možni vzroki: Dolgčas, želja po pozornosti, napačna interpretacija izrečenega (posebej pogosta pri demenci)
Kako ukrepati: Zavedajte se, da vaš bližnji bolje kot večina vaših znancev in prijateljev ve, kam pritisniti, da vam bo »dvignilo pritisk«. Na vas je, ali tako početje dopustite. Večkrat recite sami sebi, da gre le poskus obvladovanja okolice s strani starostnika, ki ga ne gre jemati osebno. Recite si: no, spet se je začelo, vendar ne pokažite, da vas vse skupaj jezi . Ne pustite se sprovocirati, saj se sicer besedni dvoboj lahko vleče v nedogled. Postavite meje pri stvareh, pri katerih ne sme biti pregovarjanja, na primer: dokler se ne pripne z varnostnim pasom, ne boste speljali, ali pa dokler ne vzame zdravil, ne dobi zajtrka. Če je vzrok demenca, je prepirljivost posledica izgube sposobnosti racionalnega razmišljanja.
Napadi jeze in čustveni izbruhi
Možni vzroki: frustracija zaradi situacije na splošno, stres zaradi občutka nerazumljenosti, osebnostne premembe
Kako ukrepati: Zavestno se uprite želji, da bi vzrojili nazaj. V nasprotnem se boste zapletli v čustveno spiralo, ki ne bo koristila nikomur. Mirno povejte, da razumete njegovo/njeno jezo zaradi tega in tega (poimenujte vzrok) in ga/jo vprašajte, kaj želi, da v zvezi s tem naredite. Občutek razumljenosti je pogosto dovolj, da jeza izpuhti. Potem se lahko lotite konstruktivnih rešitev. Če se izbruh jeze nadaljuje, starostniku razložite, da ste ga pripravljeni poslušati, ampak samo, če neha kričati na vas. Ohranite mirno kri in ostanite spoštljivi, čeprav je to težko. Ne pozabite, da ima med napadom jeze močan občutek, da je okolica nepoštena do njega in da se mu goji krivica. Včasih pomaga, da preprosto preslišite »grde« besede in se odzovete zgolj na prijazne. Potrudite se, da bo imel-a občutek vsaj delnega nadzora nad svojim življenjem. Napadi jeze in nesramnost do okolice so pogosto posledica občutka nemoči.
Zavračanje jemanja zdravil
Možni vzroki: Preveliko število tablet v odmerku, težave s požiranjem, zavračanje okusa zdravil, nepriznavanje bolezni
Kako ukrepati: Najprej se pogovorite z zdravnikom. Ali starostnik resnično potrebuje toliko zdravil? Ali bi lahko zmanjšali odmerke? Ali obstajajo alternativne oblike, na primer v obliki sirupa ali praška, ki ga lahko vmešate v sok ali zmiksano sadje? Če je odgovor »da«, si vzemite nekaj minut več in odmerek pripravite na ta način. Jemanje zdravil naj bo prvo jutranje opravilo, ko je starostnik še »pri volji« in pripravljen sodelovati. Dogovorite se, da bodo vsi v gospodinjstvu zdravila in/ali prehranska dopolnila jemali hkrati s starostnikom. Tako bo »proces« sprejel kot normalno dnevno opravilo. Pomaga tudi, če mu/ji na razumljiv način razložite prednosti vsakega zdravila posebej.
Povzeto po: Caring.com