Nedeljski izlet: Antonijev rov

Idrijski rudnik je bil po količini pridobljenega živega srebra drugi največji živosrebrov rudnik na svetu. Zgodovina sega do leta 1500 in v 500 letih delovanja, so rudarji odkopali preko 12 milijonov ton rude, iz nje proizvedli 145 tisoč ton živega srebra ter ga prodali okoli 107 tisoč ton.

Za rudnik se je v sedemdesetih letih pričelo krizno obdobje, prišlo je namreč do opuščanja težkih kovin, nadomeščati so jih pričeli s človeku in okolju prijaznejšimi snovmi. To je bil tudi vzrok, da se je leta 1977 proizvodnja začasno ustavila, v nekaj letih pa so potrdili sklep o zaprtju.

A toliko let rudarstva, toliko zgodovine seveda ni za zanemariti, zato so z željo po ohranitvi tradicije Antonijev rov odprli za turiste. Ni pa bilo lahko današnjemu človeku, takemu, ki ni poznal težkega dela idrijskih rudarjev prikazati težko in neizprosno življenje knapa na izviren način. A jim je to uspelo z vhodom skozi zgradbo, imenovano Šelšev, z originalno kamnito podgradnjo ter edinstveno podzemno kapelo sv. Trojice.

Turistična pot
Pot v Antonijev rov se prične skozi stavbo, imenovano Šelštev. Ta je bila zgrajena v 18. stoletju in stoji ob robu starega mestnega jedra, prav tam, kjer se je rudarjenje pričelo.
Nekoč se je delo v rudniku pričelo ob četrti uri zjutraj, rudarji so se zbrali v prizivnici. Poslovodja jih je klical in prebiral razpored za delo. Nato so vzeli svojo markico s smrtne ure, to so po srečni vrnitvi vrnili na isto mesto.

Danes skozi kovana vrata vstopajo obiskovalci in si v prizivnici ogledajo zanimivo multivizijsko diaprojekcijo, kjer je predstavljena zgodovina rudnika, mesta ter težko življenje idrijskega rudarja.

Antonijev rov
Antonijev rov, ki so ga izkopali leta 1500, je eden najstarejših ohranjenih vhodov v rudnik v Evropi. Poimenovali so ga po sv. Antonu Padovanskemu – idrijski rudarji so ga izbrali za jamskega zavetnika in zaščitnika pred nesrečami.

Podzemna kapela sv. Trojice
Na koncu prvega dela poti stoji obnovljena jamska kapela z oltarjem sv. Trojice iz sredine 18. stoletja. Nekaj let pozneje so postavili še oltar z upodobitvijo sv. Trojice, ob kateri sta kipa sv. Barbare in sv. Ahaca, priprošnjika idrijskih rudarjev. Oba svetnika imata velik pomen: sv. Barbara je zavetnica rudarjev in vseh poklicev, ki jim grozi nenadna smrt, na dan sv. Ahaca pa so leta 1508 odkrili bogato živosrebrno rudo. Kapela je bila nekoč namenjena rudarjem, njihovim molitvam in prošnjam, da bodo zmogli opraviti to težko delo in se varno vrnili iz jame.

Attemsov vpadnik
Iz kapele so se rudarji spuščali na delo v jamo po stopnicah Attemsovega vpadnika, ki je vodil do globine 200 metrov, prehodili so več kot tisoč stopnic. Za spust in za dvig iz jame so tako vsak dan potrebovali skupno dve uri!

Prikaz najstarejših načinov rudarjenja
Ko danes stopite v svet ozkih, temnih rovov, občutite tesnobo in prva misel se dotakne rudarjev, ki so pred več kot petstotimi leti kopali te rove, po njih prevažali rudo. Najstarejši orodji, s katerima so rudarji kopali, sta bila klin in kladivo. Dnevno so na tak način napredovali le za nekaj centimetrov. Tudi dobre osvetljave ni bilo, v začetku so uporabljali oljenke, kasneje karbidovke. Pri delu so nosili lastna oblačila, na glavi so imeli klobuk ali kapo, obuti so bili v doma izdelane čevlje.

Delovni pogoji v jami so bili zelo težki. Rudarje je mučila vročina, slab zrak, nasičen z vlago, prepih. Med težkim fizičnim delom pa so bili izpostavljeni še strupenim hlapom živosrebrne rude in kremenovemu prahu. Rudarji so zbolevali zaradi zastrupitve z živim srebrom, poleg tega pa sta jih pestili še huda revščina in alkohol.

Revno malico so rudarji pojedli kar na delovnih mestih, na klopci. S sabo so v malhi imeli kruh in zoc (ječmenova kava), redkokdaj tudi košček slanine. K boljši volji je pripomogla steklenica geruša, to je bilo domače žganje, ki so ga pripravljali iz čaja, špirita in vode.

Nekdo pa je bil v jami že takrat in je ni zapustil vse do danes. To je jamski škrat Berkmandlc. Rudarji so mu nekoč dajali hrano in obleko, ta jim je v zahvalo trkal tam, kjer je bila najbogatejša ruda. In če vas bo med hojo po rovih nekdo uščipnil za roko, vedite, da je Berkmandelc!