Pogrebi nam na nek način kažejo, kaj si skupnost misli o preminulem, in vsi si želimo, da bi o nas mislili le najboljše. Avstralka Karen Menzies pa je ena od tistih, ki je svoj pogreb tudi videla, prevzaprav del svojega pogreba.
Karen je trpela zaradi hude pljučne bolezni in zdravniki so ji predpisali močne antibiotike. Ni mogla hoditi, ni se mogla gibati in trpela je zaradi hudih bolečin. Ker se njeno zdravstveno stanje ni izboljšali, so zdravniki s terapijo prekinili ter ji napovedali le še nekaj mesecev življenja.
»Misli o umiranja in smrti so me povsem prevzele,« je pred kratkim dejala za The Daily Telegraph in dodala, da je takrat začela razmišljati o tem, kako bi skupaj zbrala vse svoje prijatelje, da bi se spominjali njenega življenja. »Kako žalostno bi bilo, če bi to zmudila,« je pomislila. Zato se je odločila, da pokliče svojih 13 prijateljev ter predlaga, da skupaj z njo prisostvujejo pri njenem lastnem bedenju. »Pogosto ne veste, koliko ljudem pomenite, a odgovori na to vprašanje so entuziastični. Pripravljeni so bili plačati svojo pot,« dodaja Karen. Namesto da bi ležala v postelji in čakala na smrt, je organizirala srečanje v restavraciji Harvey's Bar. »Tako veliko smo plačali za to bedenje, a še vedno si živa,« so ji takrat govorili. »Črni humor je včasih edini način, da zdržiš v realnosti,« je še povedala Karen – in na koncu preživela. Vse skupaj je vendarle organizirala prehitro.
»K sreči se je moje zdravje izboljšalo. Pravzaprav se počutim odlično. A nihče od nas ne ve, kaj nam bo prinesel jutri, mar ne? Vsaj vem, da sem ljudem, ki mi veliko pomenijo, povedala, kar sem želela. Oni pa so imeli priložnost, da so mi pokazali, kako radi me imajo,« je zaključila.