»Skupna točka ključnih ciljev predlaganih zakonskih sprememb je spodbujanje in vzpostavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, temelječe na pedagoški in raziskovalni odličnosti, sodelovanju z zunanjim okoljem in vpetosti v mednarodne tokove ter hkrati večja avtonomija visokošolskih zavodov,« je ob predstavitvi novele poslankam in poslancem uvodoma dejala ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič.
Predlagana novela Zakona o visokem šolstvu prinaša: vzpostavitev predvidljivega in stabilnega sistema financiranja visokega šolstva, odprtost visokošolskih institucij v mednarodno okolje, prilagodljivost sistema oz. povečanje fleksibilnosti študijskih programov, vzpostavitev inkluzivnega sistema upravljanja visokošolskih zavodov, spremljanje zaposljivosti diplomantov, zmanjševanje osipništva, hitro vključevanje na trg delovne sile in skrajševanje časa študija.
Sistem proračunskega financiranja visokega šolstva se z novelo prvič ureja na sodoben, predvidljiv, pregleden in razvojno usmerjen način. Namen je spodbujati odličnost na vseh področjih, obenem pa zagotavljati diverzifikacijo institucij, s čimer bodo le-te razvijale svoje kompetenčne prednosti. Krepi se avtonomnost visokošolskih zavodov, obenem pa bo večja tudi njihova odgovornost in preudarnost pri porabi proračunskih sredstev. S predlagano novelo se prvič ureja redno proračunsko (so)financiranje tretje študijske stopnje, torej doktorski študij na javnih visokošolskih zavodih.
Spremenjen sistem proračunskega financiranja študijske dejavnosti bo po besedah ministrice Maje Makovec Brenčič omogočil pregledno kvantitativno spremljanje učinkovite porabe proračunskih sredstev. Hkrati pa tak sistem financiranja spodbuja tudi večjo odzivnost univerz in visokošolskih zavodov na potrebe družbe in trga dela.
S prehodom na institucionalne akreditacije in opuščanjem programskih akreditacij želimo okrepiti akademsko avtonomijo univerz. Možnost spreminjanja študijskih programov bo omogočila večjo odzivnost in prilagodljivost študijskih programov na potrebe okolja, znanja, družbe in tudi trga dela.
»Kakovost mora biti izpostavljena in vidna. Zato bolj odpiramo univerze in visokošolske zavode mednarodnemu sodelovanju z možnostjo poučevanja tudi v tujih jezikih ob zapisanih izjemah, pri čemer pa učni jezik na univerzah vsekakor ostaja slovenski jezik. V skladu z evropsko akademsko tradicijo in avtonomijo prepuščamo univerzam avtonomno odločitev o tem, kako bodo uvajale tuje jezike v študijski proces, vendar ob jasni zavezi, da je učni jezik slovenski in še ob močnejši zavezi za skrb za slovensko znanstveno in strokovno terminologij,« je med drugim še poudarila ministrica.