Novi pokojninski zakon ZPIZ-2 prinaša stimulativno ureditev glede odložitve upokojitve po izpolnitvi vseh upokojitvenih pogojev. Zavarovanec, ki izpolnjuje vse upokojitvene pogoje po ZPIZ-2, a ne se ne upokoji, lahko uveljavi bonus v višini 20 % pokojnine, kot bi mu šla, če bi se upokojil (glej 3. odst. 38. člena ZPIZ-2). Nova zakonska določba stimulira zavarovance, da se ne upokojijo takoj s prvim dnem, ko imajo izpolnjene upokojitvene pogoje, ampak upokojitev odložijo na račun konkretne finančne stimulacije.
Tak bonus se lahko uveljavlja le do 65. leta starosti in se ne priznava avtomatsko, po uradni dolžnosti, ampak ga mora zavarovanec uveljavljati z vlogo na ZPIZ-u, obrazec najdete na ZPIZ-ovi spletni strani.
Pomembno pa je vedeti, da zavarovanec - v kolikor uveljavlja omenjeni bonus iz novega zakona ZPIZ-2 - ne more računati na upokojitev po starem zakonu ZPIZ-1, pa čeprav bi ob uveljavitvi novega zakona to garancijo imel..
Od 1. julija naprej lahko upokojenec dela na podlagi novega inštituta, ki ga je vpeljala zadnja novela Zakona o urejanju trga dela in sicer na podlagi pogodbe o začasnem ali občasnem delu. Takšno delo je omejeno na 60 ur na mesec, urna postavka je najmanj 4,20 € bruto, na leto pa je možno na ta način zaslužiti do 6.300 € bruto. Prejemki iz naslova te pogodbe nimajo nikakršnega škodljivega vpliva na pokojnino. Tako delo na podlagi pogodbe o začasnem ali občasnem delu je stroškovno obremenjeno enako kot podjemna pogodba. Kljub temu pa je tovrstna pogodba za delo upokojenca bistveno bolj sprejemljiva od podjemne pogodbe predvsem za delodajalca, saj se v zakonsko določenih okvirih delo lahko opravlja tudi na sistemiziranih delovnih mestih, torej tudi za dela iz osnovne dejavnosti delodajalca.
Podjemna pogodba je za upokojenca celo bolj zanimiva, če je zakonita, saj prejemki iz tega naslova, lahko presegajo tudi znesek minimalne plače, brez škode za pokojnino. Upokojencu se ni treba vključiti v zavarovanje (tak limit je brez škodljivega vpliva na pokojnino veljal po ZPIZ-1). Podjemna pogodba je bolj uporabna za enkratna in pomožna dela, nikakor pa ne za dela, na podlagi katerih bi inšpektor lahko zaključil, da so podani elementi delovnega razmerja, posledično bi lahko zahteval sklenitev pogodbe o zaposlitvi in delodajalca še visoko oglobil.
V kolikor ima delo, ki bi ga opravljal upokojenec pri katerem koli naročniku, značaj avtorskega dela kot ga opredeljuje Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, je možno skleniti avtorsko pogodbo.