Harvardskim znanstvenikom je uspelo nekaj neverjetnega: vodik, najpogostejšo kemično snov v vesolju, so spremenili v kovino, kar bi svet lahko spremenilo bolj, kot sta ga industrijska revolucija in izum elektrike. Vodik, spremenjen v kovino, bo omogočil razvoj novih super zmogljivih računalnikov, super hitrih lebdečih vlakov ter človeštvu omogočil prodor globoko v vesolje. Dramatično bo spremenil tudi vse, kar vključuje elektriko.
Znanstveniki so že leta 1953 napovedali, da bi vodik lahko spremenili v kovino, če bi ga le dovolj stisnili, za kar bi potrebovali ogromen pritisk. Sledili so številni poskusi, ki so se izjalovili, saj niso mogli zgraditi dovolj zmogljivih naprav, ki bi teorijo spravile v prakso. Vedno je oprema odpovedala prej, kot se je »vdal« vodik. Zdaj jim je končno uspelo: vodik so v posebni diamantni stiskalnici stisnili do točke, da je postal odseven (dobil je sijaj), kar je ena od osnovnih lastnosti kovin.
»Kovinski« vodik ima lastnosti superprevodnika, kar pomeni, da bo elektrika po njem tekla brez upora. Ko elektrika potuje po običajnih vodnikih (žicah), zaradi upornosti izgublja energijo, kar se kaže kot pregrevanje. To je tudi vzrok, da je pošiljanje električne energije na dolge razdalje težje, kot na kratke. Elektrika, ki teže skozi superprevodni material, pa ne izgubi skoraj nič energije.
Superprevodne materiale uporabljajo za izdelavo magnetov za naprave, kot so magnetna resonanca in pospeševalniki delcev. Težava je, da jih je treba ohladiti na izjemno nizke temperature, kar je zelo drago.
»Kovinski« vodik bi, kot domnevajo znanstveniki, kot superprevodnik lahko deloval pri sobni temperaturi. Tako bi dosegli sto odstotni izkoristek elektrike, kar bi drastično zmanjšalo stroške prenosa električne energije ter omogočilo bolj učinkovito električno omrežje ter izdelavo učinkovitejših elektromotorjev.
Viri:
Science
Harvard Gazette