»V Razvojnem centru Srca Slovenije, ki kot edini slovenski partner sodelujemo v evropskem projektu HoCare, smo usmerjeni v razumevanje in razmišljanje, kaj v prihodnosti lahko naredimo za starajoče prebivalstvo,« je dejala Aleksandra Gradišek, direktorica Razvojnega centra Srca Slovenije, in dodala: »Odgovori na ta vprašanja niso stvar predvsem posameznika, temveč so stvar družbe, v kateri se morajo aktivno povezati podjetniški sektor, institucije znanja, javni sektor in civilna družba.«
Oskrba starejših na domu je problem, ki iz leta v leto dobiva večji pomen. V naslednjih 20. letih naj bi število starejših oseb doseglo že približno 25 odstotkov vsega prebivalstva. Samo v občini Litija je trenutno kar 16 odstotkov ljudi starejših od 65 let. Prav hitre demografske spremembe so po mnenju Vide Lukač, direktorice Doma za starejše občane Tisje, velik izziv za prihodnost. »Vse več je ljudi, starejših od 80 let, zato je povpraševanje po oskrbi v domu in na domu vse večje.« Na novinarski konferenci je Lukačeva izpostavila samo nekaj bistvenih težav, s katerimi se že soočamo: »Pri pomoči na domu se pogosto srečujeta dva izvajalca – oskrba in zdravstvena nega. Problemi se pojavljajo pri financiranju storitev. Večinoma je to sedaj financirano s strani uporabnikov in njihovih svojcev, kar pa je za marsikoga velik problem in v težke finančne situacije spravi celotne družine. Prisotni so tudi problemi z normativi in s standardi.«
Pri oskrbi starejših so potrebne sistematske spremembe na državni ravni, so prepričani vsi govorniki. Veliko lahko k uspešnemu soočanju s tem problemom pripomorejo tudi takšne mednarodne konference, kakršno danes v Litiji gosti Razvojni center Srca Slovenije. Na celodnevnih delavnicah, predavanjih in interaktivnih pogovorih sodelujejo partnerji iz kar sedmih držav – Cipra, Češke, Bolgarije, Litve, Madžarske, Portugalske in Romunije. »Dobre prakse, mnenja in izkušnje, ki si jih izmenjamo s partnerji iz drugih držav, so odlično vodilo in osnova za naše delovanje v prihodnosti. Naš center tukaj vidi svojo vlogo povezovalca in soustvarjalca novih rešitev za naše občane,« še doda Gradiškova, ki pripravljanje, prijavljanje in uresničevanje projektov, ki izboljšujejo pogoje življenja v vseh življenjskih obdobjih, postavlja v samo jedro delovanja Razvojnega centra Srca Slovenije.
Organizacija je do sedaj uspešno zaključila že dva mednarodna projekta, s katerima stremi k izboljšanju kvalitete bivanja ljudem v zrelih letih. En projekt se nanaša na vzpostavitev tako imenovane pametne Silver hišice za starejše, ki ljudem omogoča, da se iz velikih socialističnih hiš lahko preselijo v manjše hiške in v njih kakovostno preživljajo svojo starost. V okviru drugega projekta, Innovage, pa so izoblikovali posebna vaška jedra, v katerih bi tudi s posebno komunikacijsko napravo, imenovano Spero, ljudem na podeželju olajšali življenje. »K sodelovanju smo povabili 10 študentov zaključnega letnika arhitekture. Z njimi smo preučili celotno situacijo in vse potrebne demografske in lokacijske značilnosti, na podlagi katerih smo zasnovali trajne arhitekturne rešitve, ki bi zajemale celovite oskrbe starostnikov na našem območju. Starostnikom bi s tem lahko podaljšali čas bivanja v njihovem okolju za od pet do deset let,« pojasni Željko Savič, predsednik Lokalne akcijske skupine Srca Slovenije, in doda, da bi znotraj teh centrov, na primer, delovali prostovoljci, različna društva ter vrtci in šole – šlo bi za neke vrste medgeneracijsko sodelovanje, kar bi starostnikom omogočalo, da čim dlje časa živijo doma.
»Če smo dve leti z našim medgeneracijskim centrom Šmelc, na katerega smo zagotovo izjemno ponosni, orali ledino, pa se je ob odpiranju dejavnosti takoj pokazalo, da so bile vse kapacitete zasedene izredno hitro in da je potreb zagotovo še zelo veliko,« je na novinarski konferenci dejal župan občine Litija, Franci Rokavec. Poudaril je, da si večina ljudi tretje življenjsko okolje želi prestajati v domačem okolju in prav temu vprašanju bodo v občini v prihodnje namenili ogromno pozornosti: »Prav projekt HoCare je projekt, ki daje priložnost izmenjavi dobrih praks o tem, kaj storiti sedaj, ko sistemskih rešitev še ni. In tudi ko bodo vzpostavljene, upam, da čim hitreje, vseh težav in področij ne bodo razrešile. Določena vprašanja, ki se nam že porajajo, bomo skušali rešiti tudi v svetu za starejše in medgeneracijsko sodelovanje, ki smo ga prav danes ponovno vzpostavili v občini.«