Slovenija ni imela težav pri sprejemanju temeljnih opredelitev listine. Dejavnost preventive in krepitve zdravja je v Sloveniji že dolgo uveljavljena, zlasti to velja za zdravstveno dejavnost na primarni ravni.
Prizadevanja so bila v preteklosti usmerjena tudi v nadgradnjo in posodobitev preventivne dejavnosti, ki je usmerjena v posamezne skupine prebivalstva ter povečevanje pomena ohranitve in krepitve zdravja. Dober primer take prakse je tudi projekt Aktivno in zdravo staranje v Sloveniji (AHA.SI) – predvsem glede vključevanja deležnikov. Ta je bil predstavljen v sklopu študijskega obiska EuroHealthNet-a, ki ga je gostil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) med 4. In 6. julijem.
Danes je vsem jasno, da dosegamo boljše zdravje na dva načina – z ohranjanjem in krepitvijo na eni strani ter zagotavljanjem ustrezne in dostopne zdravstvene dejavnosti na drugi strani. V zadnjem obdobju smo priča veliki naklonjenosti prizadevanjem za boljše zdravje. Temu botruje zavedanje, da je mogoče razvijati dolgoročno napredno in dostopno zdravstveno oskrbo le pod pogojem, da bodo sočasno potekale aktivnosti za ohranitev in krepitev zdravja posameznika v njegovih poznih letih.
Osvežitev in nadgradnja znanja o promociji zdravja
Strokovno srečanje je bila dobra priložnost za osvežitev znanja in pridobivanje novih informacij, kje in kako lahko v današnjem kompleksnem svetu uporabljamo temeljne principe promocije zdravja za izboljšanje zdravja in povečanje kvalitete življenja ljudi in skupnosti. Posebej smo zadovoljni, da smo na srečanju dali besedo mladim, ki so razmišljali, kako v današnjem kompleksnem svetu lahko uporabljamo načela Ottawske listine. Mladi so razmišljujoči, kritični in proaktivni. Njihove predloge bomo objavili na spletni strani NIJZ in jih vključili v načrtovanje naših prihodnjih aktivnosti.
Prav tako smo lahko zadovoljni, da so priporočila, ki smo jih v okviru pripravili skupaj partnerji in deležniki, v praksi uporabljena v procesu priprave strategije dolgožive družbe, ki intenzivno poteka prav v teh mesecih. Gre za enega boljših primerov uporabe projektnih izdelkov v pripravi strateških dokumentov, zato smo bili v okviru mreže EuroHealthNet izbrani za gostitelje tokratnega študijskega obiska. Priprava projektnih priporočil je potekala v skladu s pristopom promocije zdravja ter zdravja v vseh politikah, ki smo ga v sodelovanju z EuroHealthNetom razvijali v zadnjem desetletju.
Predstavljene domače in tuje dobre prakse
Na srečanju smo v sodelovanju z evropskimi kolegi osvetlili, kateri so bili pretekli in kateri so sedanji in prihodnji izzivi, ki izhajajo iz Ottawske listine. Prikazali smo tudi domače in tuje dobre prakse medsektorskega sodelovanja – poleg projekta AHA.SI, ki je izjemno lep primer implementacije promocijskih načel Ottawske listine, so svoje dobre prakse predstavili tudi kolegi iz Grčije, Nizozemske in Škotske. Pania Karnaki iz grškega Prolepsisa je predstavila program E-Capacit, ki se ukvarja z izobraževanjem zdravstvenih delavcev za delo pri promociji zdravja starejših delavcev. Karin Proper iz nizozemskega RIVM je predstavila program »Healthy In«, v katerem pomagajo lokalnim skupnostim, da okrepijo svoje lokalne pristope za zmanjševanje neenakosti med svojimi prebivalci. John Howie iz Škotskega NHS je predstavil tretjo dobro prakso, to je program »Place standard« in orodja, ki jih uporabljajo v lokalnih skupnostih v vseživljenjskem poteku, vse od priprave argumentov za ukrepanje, definiranje politik in praktičnih aktivnosti na terenu. Vsi trije prikazani primeri dobrih praks so dobro odsevali duha Ottawske listine in so navdušili udeležence.
Program tedna se bo nadaljeval s Poletno šolo Svetovne zdravstvene organizacije na temo zagovorništva in prenosa ključnih ugotovitev ter dokazov v jezik različnih ciljnih skupin deležnikov za medsektorske akcije za večjo enakost v zdravju in blaginjo.