Oreščki in suho sadje so po navadi med prvimi na seznamu zdravih prigrizkov in malic.
Kar je seveda povsem logično, saj je pest oreščkov zagotovo bolj zdrava malica kot industrijsko pridelani prigrizki z veliko količino bele moke, sladkorja in množico zdravju škodljivih aditivov.
Toda tudi z na videz zdravo malico se lahko zastrupite!
Rakotvorni aflatoksini, ki ji niti visoka temperatura ne uniči
Arašidi, indijski oreščki in pistacije (pa tudi mandlji, lešniki in drugi lupinarji) so poleg fig in drugega suhega sadja, kakavovega zrna, začimb, riža, fižola, sončničnih semen, koruze in drugih žit ter tudi mleka najpogosteje onesnaženi z aflatoksini, ki jih izločajo glive Aspergillus flavus in Aspergillus parasiticus.
Gre za močne rakotvorne strupe, ki se razvijejo pri temperaturi od 25 do 32 stopinj Celzija, zato jih pogosteje najdemo v toplih in vlažnih krajih. Do razvoja plesni in izločanja mikotoksinov pogosto pride že na polju (na primer na poškodovanih rastlinah po neurju) ali pa kasneje v skladiščih živil in krme zaradi pretoplih ter preveč vlažnih in slabo zračnih skladišč.
In še slaba novica: Če s plesnijo onesnažene pridelke posušimo ali/in predelamo pri visoki temperaturi, plesni propadejo, toda mikotoksini (med njimi tudi aflatoksini) o(b)stanejo, saj jih toplota in procesi predelave ne uničijo!
Njihovo razraščanje večina proizvajalcev izdelkov iz oreščkov in pridelkov, ki so pogosti gostitelji plesni in glivic, preprečujejo z radioaktivnim obsevanjem, ki zagotovo ne koristi zdravju, in fungicidi, med katerimi jih je 80 odstotkov rakotvornih.
Ko si torej privoščimo »zdravo« malico v obliki oreščkov in suhega sadja, obstaja velika verjetnost, da smo poleg zdravju koristnih snovi v telo vnesli tudi rakotvorne snovi.
Kupujte in uživajte samo ekološke oreščke
Verjetno se po prebranem tudi vi sprašujete, ali je torej bolje, da kar prenehamo jesti oreščke in druga tvegana živila. To je seveda nesmiselno, saj bi potemtakem lahko prenehali jesti vso hrano, saj je prav vsaka lahko potencialno okužena s kakšno nevarno snovjo.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) svetuje, da živila, ki so občutljiva na plesni, še posebej pozorno izbiramo (poreklo, datum, način shranjevanja …), saj lahko vsebujejo mikotoksine tudi, če na videz niso plesniva.
Kot svetuje Sanja Lončar, vodja projekta Skupaj za zdravje človeka in narave, je najbolje varovalo to, da uživamo zdrave ekološko rasle sadeže in semena, saj se na nepoškodovanih sadežih, ki so rasli na naraven način (brez posiljevanja s kemijo) glivice bolj redko razvijejo. Pri tem ne pozabite tudi na morebitna gojišča glivic v telesu (kandida in druge), ki prav tako proizvajajo nevarne aflatoksine in to v veliko večjih količinah, kot jih lahko najdemo na oreščkih ter drugih živilih, okuženih s plesnimi in glivicami.
Ne pozabite na oreščke, skrite v izdelkih!
Z aflatoksini okuženi oreščki in suho sadje ter druga tvegana živila pa se lahko skrivajo tudi v izdelkih, kot so: kosmiči, čokolade, piškoti, namazi, mlečni izdelki …
Zdravstvena inšpekcija namreč pregleda le desetino oreščkov, ki pridejo iz Kitajske, dvajset odstotkov iz Egipta, zagotovo pa ne vseh izdelkov, ki vsebujejo oreščke in suho sadje. 30. oktobra 2008 so tako na primer odkrili lešnike, okužene z aflatoksini, toda proizvajalec jih je že vgradil v hrustljav musli s čokolado. Proizvod je proizvajalec seveda moral umakniti iz prometa, toda koliko okuženih izdelkov ostaja »skritih«?
Zaupate, da trgovine na svoje police že ne bi dajale nevarnih izdelkov? Res je, trgovine zaupajo inšpekcijam in državi, ki določa, kaj sme na police in kaj ne. Toda, glede na to, da pri vsakem nekoliko bolj poglobljenem testiranju vedno odkrijejo kakšen okužen izdelek, je to dovolj, da vemo, da žal gre za sito, ki na trgovinske police spusti tudi nevarne izdelke.
Zato vzemite odgovornost za svoje zdravje v svoje roke in naj vam ne bo žal časa in denarja, ki ga namenite izbiri zares zdrave hrane. Na koncu je namreč odgovornost predvsem na nas potrošnikih, da pri nakupu prehranskih izdelkov poleg kriterijev okusa in cene dodamo tudi pomembna kriterija zdravja ter zaupanja vredni in certificirano preverjeni blagovni znamki.