Oživljena najstarejša vinska klet pri nas
V Goriških Brdih, v mali vasici Biljana stoji najstarejša vinska klet pri nas. Prav letos je 25. leto, odkar vinar Miran Sirk v njej prideluje penine Bjana, prve zelo suhe penine pri nas.
Vinska klet Mirana Sirka je najstarejša v Brdih in okolici. Izvira iz začetka 13. stoletja in stoji nad čudovitim, sedaj prenovljenim dvorcem Dorišče. Vinska klet dvorca je bila že od svojega začetka namenjena pridelavi vinu in danes, osem stoletji kasneje, v njej zorijo prestižne penine Bjana.
Čudovit srednjeveški dvorec Dorišče je pred 1. Svetovno vojno, natančneje leta 1910 kupil Miranov praded Franc Obljubek, ki je bil takrat največji veleposestnik v Brdih.
Srce za vinarstvo je torej Miran Sirk prinesel na svet, znanje pa si se pridobil tudi na Biotehniški fakulteti. Takoj po zaključenem študiju oz. že leta 1990, je pričel pridelovati penine po klasični metodi iz grozdja pridelanega na hektarju očetove. Dvorec Dorišče je skupaj z vinsko kletjo po procesu denacionalizacije pridobili nazaj v lastništvo, kasneje še nekaj zemlje, seveda oboje zapuščeno in potrebno obnove, česar se je Miran postopoma, a sistematično lotil. Leta 2007 je z obnovo dvorca zaključil in družina Sirk se je v dvorec za stalno preselila, tudi vinogradi so urejeni tako, kot zapoveduje sodobno vinogradništvo.
Pionir, ki je utrl pot suhim peninam
Miran Sirk je vinar z vizijo, ki je že pred 25 leti videl tržno nišo in potencial za pridelavo penin. Verjame svoji filozofiji in ji vsa leta trdno sledi. Je prvi, ki je v Goriških Brdih že takrat začel proizvajati ne le peneča vina, temveč zelo suha peneča vina, po klasični metodi. Nedvomno je šlo za velik izziv in oranje ledine. Najprej na kakovosti in potem na ljudeh, saj so bile zelo suhe penine sprejete z rezervo. A pogum, ambicioznost, znanje in trdo delo so ga danes, 25 let kasneje pripeljali med najboljše pridelovalce penin na mednarodnem nivoju, kar dokazujejo prejete številne prestižne svetovne nagrade in priznanja, ki jih njegove penine dobivajo že nekaj let zaporedoma. S tem se je postavil ob bok drugim bleščečim svetovnim imenom.
Prestižne nagrade in priznanja
Penine Bjana so med drugim zapisane v najnovejši Svetovni enciklopediji šampanjcev in penečih vin avtorjev Toma Stevenson in Essi Avellan (2013). Penini Brut Cuvee in Brut Rose sta v enciklopediji ocenjeni kar z dvema od treh zvezdic (edini v Sloveniji) in Sirkova klet označena kot klet, »ki jo velja spremljati«. Pomemben zapis in oznaka v velikem svetu penin, ki določa najboljše med najboljšimi.
Letošnja ponovna zmaga na najpomembnejšem in najvplivnejšem vinskem tekmovanju v svetu Decanter World Wine Award, trdno potrjuje pravo smer razvoja penin, ki jo je Sirk določil ob svojih začetkih. Na DWWA vina in penine ocenjujejo največji strokovnjaki in poznavalci s celega sveta. Vinarjem, ki na tem tekmovanju dobijo priznanja, so odprta vrata v svet, prepoznavnost in nove poslovne priložnosti.
Letošnji največji Sirkov ponos je zagotovo penina BRUT ROSE, ki je osvojila prestižno medaljo DWWA Regional Trophy 2015 - šampion srednje Evrope v kategoriji penin nad 15 funtov. To je doslej najpomembnejše mednarodno priznanje za slovenske penine nasploh. Lansko leto in leto pred tem je bila tej penini na tem tekmovanju podeljena srebrna nagrada.
Na stopničkah svetovnega vinskega tekmovanja Decanter se menjajo tudi ostale Bjana penine:
BRUT - srebrna medalja Decanter 2015, lansko leto zlata, predlani bronasta in
CUVEE PRESTIGE - zlata medalja Decanter 2015, lansko leto bronasta, predlani srebrna.
Ključni element uspeha je spoštovanje in razumevanje narave
Glavno vlogo pri pridelavi penečih vin Miran Sirk prepušča naravi. Spoštuje jo in jo skuša čim bolje razumeti tako v vinogradu, kot kleti. Le tako lahko pridela najboljše penine, ki odražajo lastnosti terena in podnebnih pogojev ter sort, iz katerih je pridelano (terroir). Vinorodni okoliš Brda, z značilnostmi predalpskega gričevnatega sveta z močnim sredozemskim vplivom sicer ni najprimernejši za proizvodnjo penečih vin, zaradi toplega sončnega podnebja. Zato so lokacije Sirkovih vinogradov še posebej skrbno izbrane.
Butična pridelava in ročno delo
Sirk ob vsem tem prisega tudi na tradicijo ročnega obiranja grozdja in ročnega obračanje steklenic, na klasiko, na žulje in kaplje potu. Tako je njegova vez s posamezno steklenico močnejša in zato je prav v vsaki steklenici je del njega. V kleti danes zori 180.000 steklenic.
Trenutno proizvajajo štiri zelo suhe penine:
• Penina Brut, ki na kvasovkah zori 36 mesecev; sestava: 60 % Chardonnay, 40 % Rebula
• Brut Rose, na kvasovkah zori 30 mesecev; sestava: 70 % Modri pinot, 20 % Rebula, 10 % Chardonnay
• Brut Zero, 42 mesecev zorenja na kvasovkah; sestava: 60 % Chardonnay, 40 % Rebula
• Cuvee Prestige Brut, najmanj 48 mesecev zorenja na kvasovkah, Sestava: 50 % Chardonnay, 30 % Rebula, 20 % Pinot Noir
In kaj se poda k peninam Bjana?
Hrustljave, ne popolnoma zrele breskve namesto jagod. Vse vrste morske hrane, rižote na belo (najboljša je s parmezanom) … In obvezno dobra družba.
Še nekaj zanimivosti
Za penine Bjana uporabljajo tri sorte grozdja, in sicer dve šampanjski - chardonnay in modri pinot ter briško sorto rebula. Chardonnay daje vinu telo, aromatiko in polnost, modri pinot strukturo in sadnost, rebula pa eleganco in svežino.
Penina je slovenski izraz za peneče se vino, šampanjec pa je peneče se vino, pridelano izključno v francoski pokrajini Šampanja (Champagne).
Pri klasični metodi pridelovanja penina, reče se ji tudi šampanjska metoda ali Méthode Champenoise, sekundarna fermentacija (drugo vrenje), s katero iz osnovnega, mirnega vina dobimo penino, poteka v steklenicah. Vse penine Bjana so narejene po klasični metodi.
Ob letošnjem jubileju ter prejetih nagradah so Sirkovi prenovili grafično podobo vinskih etiket Bjana.
Promocijsko sporočilo