Na dan podpisa leta 1966 so v parku v Sainte-Marie-aux-Mines zasadili slovensko lipo, v Tržiču alzaško črno jelko. V Tržiču smo se na jubilej skrbno pripravili in polstoletni zgodbi pobratenih mest namenili precej dogodkov, dvojezično knjigo na 320 straneh in slikovito razstavo, katere otvoritev je bila prejšnji teden v Galeriji Atrij Občine Tržič. Projekte ob praznovanju so na novinarski konferenci predstavili župan Občine Tržič mag. Borut Sajovic, Jože Klofutar, predsednik Komisije za mednarodno sodelovanje, Jana Babšek, direktorica Tržiškega muzeja in urednica knjige ter dr. Bojan Knific, avtor knjige in razstave ter kustos v Tržiškem muzeju.
»V pol stoletja se je dogajalo marsikaj in kot pravi prijatelji smo nesebično prijateljevali in stali drug drugemu v oporo. Ne morem in ne smem mimo ponovne zahvale francoskim prijateljem ob priznanju samostojnosti Slovenije. Prvi in najglasnejši klici, ki so se slišali do Pariza in Elizejskih poljan, so ob pomoči gospoda Paula Baumanna in naših prijateljev prišli prav iz alzaških dolin. Ko je bil pred časom napaden svobodni francoski tednik in nedavno Pariz, prestolnica svetovne svobode, smo se resnično počutili napadene tudi sami. Globoko se me je dotaknilo vpisovanje in žalovanje za žrtvami napada na francoskem veleposlaništvu v Ljubljani in pred njim, dotaknilo se me je letošnje odpiranje spomenika s francoskim ter slovenskim napisom v našem Taborišču Ljubelj in še marsikaj,« je vtise v knjigi zbral župan Občine Tržič mag. Borut Sajovic.
V Tržiču in Sainte-Marie-aux-Minesu je bilo veliko ljudi, ki so zaznamovali pot pobratenja. Med najzaslužnejšimi so bili župani in predsedniki komisij.Že od leta 1972 zgodbo pobratenja spremlja in osebno bogati Jože Klofutar, predsednik Komisije za mednarodno sodelovanje, ki napoveduje dogodke na visoki ravni, z obiskom najvidnejših predstavnikov slovenske oblasti in pomembnih predstavnikov Francije. Častno pokroviteljstvo nad praznovanjem 50. Letnice pobratenja mest je prevzel predsednik RS Borut Pahor.
“Glavni dogodek je slavnostna akademija, ki bo v petek, 10. Junija ob 19. Uri v Dvorani tržiških olimpijcev. Na njej bomo naredili nekakšen obračun teh petdesetih let s predstavitvijo knjige. Drugi vrhunec prireditev pa je slovesnost v spominskem parku v Mauthausnu, na kateri bo slavnostni govornik Boris Pahor, prispevek 50. letnici pobratenja pa bo govor župana Občine Sainte-Marie-aux-Mines,” pravi Jože Klofutar, predsednik Komisije za mednarodno sodelovanje.
Mogočna zgodba prijateljstva je stkana, je zapisano na straneh dvojezične knjige z naslovom Odkrit pogled in čvrst stisk rok, za katero je pripravil besedilo in zbral fotografije dr. Bojan Knific, kustos v Tržiškem muzeju. Čeprav je v pobratenem mestu pred leti že gostoval s člani FS Karavanke in tudi v domačem Tržiču sodeloval pri nekaterih dogodkih, povezanih s pobratenjem, ga je odkrivanje pet desetletne zgodovine prijateljstva prijetno presenetilo, živi spomini sogovornikov pa navdušili. Dr. Bojan Knific je opravil izjemno delo, nad katerim so bili v torek več kot navdušeni tudi na Francoskem veleposlaništvu, kjer so ob županovem in obisku predsednika Komisije za mednarodno sodelovanje med prvimi prejeli knjigo v dar.
»Poskušali smo vsaj v obrisih predstaviti vsa področja, s katerimi so se ljudje v enem in drugem mestu srečevali. Enega od parkov v Sainte-Marie-aux-Mines so poimenovali Slovenski park in vanj postavili slovenski kozolec, pozneje tržiški portal. V Tržiču so leta 2001 odprli Park prijateljstva, imenovan tudi Park pobratenja. Ulica, ki povezuje Bistrico pri Tržiču in mesto Tržič, nosi ime Sainte-Marie-aux-Mines. Leta 2002 je bil pred Osnovno šolo Tržič zasajen drevored prijateljstva. Tržič je v Sainte-Marie-aux-Minesu naveden na več obeležjih. Tržičani so ob obiskih Sainte-Marie-aux-Minesa spoznavali francosko kuhinjo, ljudje iz Sainte-Marie-aux-Minesa slovensko. Izmenjevali so se tudi kuharji. Delovne brigade so udeležencem ostale v trajen spomin. Pri izmenjavah so bili prav mladi najštevilčnejši. Obe mesti imata folklorni skupini. V Tržiču je bila prav zaradi pobratenja ustanovljena Folklorna skupina Karavanke. Izmenjave ljubiteljskih kulturnih društev so bile vsa leta najplodnejše. Prek kulture je mogoče spoznavati podobnosti in različnosti – kultura »govori« tudi brez besed,” pravi dr. Bojan Knific, avtor knjige in razstave Odkrit pogled in čvrst stisk rok.
Na gostovanjih so si ljudje ogledovali turistične znamenitosti. V Franciji so občudovali alzaško pokrajino, posebno radi grad Koenigsbourg. Francozi so občudovali Tržič in Dovžanovo sotesko, odhajali na Bled, v Piran in drugam. Sainte-Marie-aux-Mines je znan po organizaciji borz mineralov in fosilov MNERAL & GEM, ki so sčasoma prerasli v enega največjih tovrstnih dogodkov v Evropi. Pobratenje je dalo podlago, da se je v Tržiču razvil Minfos. Številni športniki so se na gostovanjih pomerjali v prijateljskih dvobojih. Pripravljali so tudi rekreativno-družabno-zabavna tekmovanja.
O avtorju knjige in rastave z naslovom Odkrit pogled in čvrst stisk rok:
Dr. Bojan Knific, rojen leta 1971, je od oktobra 2013 zaposlen kot kustos v Tržiškem muzeju, prej je dobro desetletje delal kot samostojni strokovni svetovalec za folklorno dejavnost pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Njegovo raziskovalno zanimanje je usmerjeno v proučevanje razvoja pripadnostnega kostumiranja – oblačenja »narodnih noš«, kostumiranja folklornih skupin in folkloriziranja plesnega izročila ter v zadnjem času spoznavanja in predstavljanja lokalne dediščine Tržiča. Izdal je knjige »Ko v nošo se odenem …« (2008), Folklornikom s(m)o vzeli noše (2010), Markova herbija (2011), Oblačilna dediščina na znamkah Pošte Slovenije (2012), Tržiška dekleta daleč slove (2012), Tržiški šuštarji (2014) in Oblačilna podoba Preddvorčanov in okoličanov v preteklosti (2015), Usnje vseh barv (2015). V Tržiškem muzeju je skupaj s sodelavci pripravil stalno razstavo Tržiški šuštarji (2014), Usnje vseh barv (2015) in več občasnih razstav. Je avtor vrste strokovnih in znanstvenih člankov, objavljenih v Etnologu, Traditionesu, Glasniku Slovenskega etnološkega društva in drugje.